Jože že od včeraj navija za Slivnico ponovno in že zjutraj razpošlje zborni SMS. Od Erza nobenega glasu, Zoran je do nedelje off. Jaz malo gledam napoved, že včeraj je bila precej slaba (koprenasto, Z, …). Danes je malenkost boljša napoved in tudi koprene še ni, a vseeno se mi ne da že tretji dan zapored štopati domov pa si poskusim zrihtat tandem. Potnica je za, na šihtu si zrihta predčasni izhod in smo dogovorjeni – 12.15 pri pumpi.

Jaz sem danes za spremembo prvi na zbornem mestu, parkiram v senčko in nič hudega slutečemu me zaparkirajo policaji. Opazujem dogajanje, policaj voznik stopi ven in hodi direktno proti meni! WTF? Hoče dokumente, jaz pa razlago zakaj? 🙂 Rad bi samo kontrolo naredil, ker se kao tu večkrat krši javni red in mir … ? OK, nekaj si zapiše v beležko, vpraša me, če sem po naključju tukaj. Odgovorim da ne, čakam kolege, da gremo na Slivnico. Prijazno me po imenu odslovi in spet imam mir v senčki. Kmalu za tem se že pripeljeta Jože in MegaBajt, sopotnik Mirko. Sekundo kasneje z motorjem še potnica Sanda. Mirko, Stane in Jože se napokajo v MegaCar, poberejo še Nevidnega na nevidnem mestu, midva s Sando pa z mojo Micko posebej gor.

Na štartu spet zahodnik, jakost primerna, šavja pa nič manj. Nekaj minut še čakamo, nato začneva postavljati. Ostali pomagajo, držijo padalo, pulijo rože… Počakava na interval da veter ni bočno, dvigneva, gre lepo gor… a ko ga imam nad glavo je popolnoma razbremenjen, nič ne čutim, prekinjam… in padalo gre v šavje. Banda naju hitro reši, spet postaviva… Drugič… štriki se zatikajo v plevel, padalo gre postrani gor… Tretjič … padalo sploh ne gre gor, ga vlečeva po travi…. Četrtič, gre gor malo bočno, stabilizirava in gas. Malo truda, pa je šlo. V zraku drži, a prav visoko nad štart ne gre.

Ostali tudi hitro postavijo, najprej odrine Nevidni, potem Jože, Mirko, Mega. Vsi smo nizki, nekaj bluzimo, krožimo. Nevidni pobere do kakšnih 1400, pa pade ven, pa spet gor… Po nekaj časa Mega in Nevidni pobereta, Mirko pa se jima, sprva zelo nizek, kmalu pridruži! Vsi trije se nekam odpeljejo in izgubimo vizualni stik z njimi, Jože pa še malo surfa okrog štarta, nizek.

Jean & Sanda

Ko se želodec od potnice ni strinjal več, sva tudi midva obupala in se odpeljala v pristanek z močnim propadanjem in precej čelnega vetra. Jože pa še kar vztraja in končno pobere in se odpelje proti Novi vasi.

Na pristanku naju počaka Sandin brat in naju zapelje do štarta, da rešiva avte. Zgoraj je parkiran še en nepoznan avto s cerkniško targo. Imam na sumu, da je prišel letet, brata in njegovo hčerkico tudi zanima od kje vzletamo, zato gremo malo firbcat na štart. Tam je že skoraj pripravljen Matej Merle z Ionom2. Tečajnik od Prevca. Na štartu je z družino. On kmalu potegne in v luft, z njegovo se še malo pogovorimo in ko si že vtipkujem telefonsko, ugotovim, da ga imam še not. Ne vem od kje sem dobil številko.

V tem trenutku pokliče še Stane, da je sedel dol, skozi grmovje, blizu Žerovnice. S Sando odpeljeva oba avta dol, pri pumpi se posloviva, jaz pa nadaljujem za retrieve. V Žerovnici poberem Staneta, v Grahovem pa Nevidnega. Letela sta precej podobno špuro.

Mega – Slivnica

Pri pumpi še malo spremljamo live tracking – Pojeta danes začuda ni gor, Mirko pa še kar visoko proti Novi vasi… Pristane pri Ribnici kot današnji absolutni zmagovalec Slivnice.

Mirko – Slivnica

Jože pa po 80 minutah končno pobere, se odpelje, in …

Jože – Slivnica

Sestra Tjaša mi zrihta potnico za tandema. Želi si it iz Socerba (zaradi bližine), ampak na Socerbu mi ni všeč pristajanje na ozek majhen travnik, zabarikadiran z ovirami in skoraj vedno piha bočno na pristanku. S tandemom mi ni bilo do tega, zato predlagam Kovk, kjer se lahko kar daleč peljemo, npr do Nanosa.

Je za, dobimo se ob 12.00 pri Anji. Z mano gre še sestra za logistiko. Ko se spustiva po avtocesti dol čez Rebrnice opazujeva močno inverzijo. Vetra na Kovku skoraj nič, zato sem malo skeptičen, ali se bo sploh dalo leteti. Pa se meglica začne počasi umikati proti Gorici, na nebu se pa že pojavljajo majhne bazice. Pogledam na postajo: 4-8! Nič čakat, gremo gor!

Na štartu srečamo Cimermana ml. On hitro postavi in odrine. Opazujemo curažo, nato pa nad Hubljem nabere nad štart.

Tudi midva z Eleno postaviva in izpeljeva šolski štart (le malo hitreje bi lahko tekla 🙂 ).

Pogoji ne bi mogli biti boljši za tako uro. Malček termično ampak ravno prav za kaj povrtet. Nad Otlico obrneva in z lepo višino začneva vrteti pod edino bazo, ki se je naredila nad grebenom. Seveda sva vztrajala, dokler nisva bila popolnoma not 🙂 Se je morala malo ohladit … 🙂

Z lepo višino (2000m) ven iz baze se odpeljeva direktno na Nanos, nad lovsko kočo že precej spušča in mi ni do praskanja nizko, prime nič, zato obrneva in po dveh urah jadranja odglajdava v pristanek.

Elena – Kovk

Pred pospravljanjem nalepim še “obvezni” napis: Letenje na lastno odgovornost, ki ga je zrihtal Damjan. Imam precej težav s tem, črke se ne primejo, material je naguban in se slabo nalepi. Angleški tekst je slovnično nepravilen… Nalepim le slovenskega, pospravimo in gremo gor na novo rundo s Tjašo (za njo že tretji tandem). Štartava v premočnem vetru. Prišla sva pa do Otlice in do Hieronima – 1h45m.

Tjaša – Kovk

Delux je naredil BASE jump s tandema…

Danes sem imel precej zagužvan dan in sem jato odpovedal. Zvečer vidim da se veter umirja in mi je do malo letkanja kje blizu. Že od lani sem obljubljal tandema Anji in Janu, ki sem ju že vsaj 4x skenslal zaradi neugodnih razmer. Pokličem Ester za Slivnico, ker Skytech ne dela, in mi vsakič javi manj vetra. Po pol ure iz 8/11 pade na 4/7 ??? Takoj panika, da bo vetra premalo in smo čez pol ure že zbrani pri pumpi. Na poti do gor še enkrat pokličem Ester ki pravi da je spet naraslo na 6/9.

Na vrhu sta že raztegnjena Kus in Razdrih. Emil se nekaj matra kljubovati vetru in ko se pošteno umiri še enkrat potegne in spelje. Sašo takoj za njim precej postrani dvigne, in ga že skoraj obesi, ampak ga po malo slalomiranja le ulovi in nato še on lepo spelje.

Veter na štartu je ugoden. Anja je že pripeta v sedež. Raztegnemo tandema, nato pa spet malo močnejši sunek, a še vedno letljiv. Ta hujše počakava, nato odrineva in takoj ko se Fuse zbudi iz njegove začetne faze dviga in skoči gor, kot da bi se predoziral z viagro, naju liftne 5 metrov gor in 2 metra nazaj. Ker sem vedel da temu sledi spust, sem zabičal naj lavfa in res prideva ponovno na tla, ona teče in lepo speljeva. V zraku stalno nekaj gunca, nič kritičnega ampak ni laminarno. Kljub močnejšemu vetru ni držalo, jadrati se ni dalo, tudi Kos in Razdrih sta takoj na tleh.

Emilov let

Sašov let

Na pristanku tudi malo rotorčka(?) za hišami, tako da iz 1 metra sedeva dol malo bolj na trdo, bremzanje ni nič pomagalo. Tudi Emil je javil malo čudne razmere v zraku. Potnica pa zadovoljna in nič čudnega ni opazila. 🙂 Ves čas nasmeh do ušes, tudi po prvem liftu 🙂

Fotke: