Opaziva padalca v luftu, ki pristaja na glavnem uradnem pristanku. Zapeljeva tja, s kombinacijo, kako bova rešila logistiko za naslednji start.

Padalec je Martin Peternel, ki zadnje dni leta tu okoli (pa ni domačin, ampak sezonski delavec) in je danes startal na Vitrancu. Prijazno naju posluša in je popolnoma za to, da gremo skupaj na Medvejek, le logistika se ne bo izšla – ker je on brez avta 🙂 .

Vseeno se skupaj odpeljemo skozi Podkoren gor proti Korenskemu sedlu in desno po makadamu gor na start. Boris kar z opremo na start (kaže, da bo), Martin pa se ponudi, da odpelje LCja dol, potem bomo pa videli (mogoče njega zapeljemo še enkrat gor).

Ko prideva z Martinom tistih nekaj korakov na start, je Boris že pripravljen. Žal pa piha konkretno z leve, že kar delno od zadaj (SV).

Boris dvigne levo v veter in potem na desno po pobočju dol.

Borisov let

Borisov let

Ko postavim in se vpnem, Boris javi po telefonu, da se na pristanku že konkretno zliva dol po pobočju (S). Tudi zgoraj že piha občasno kar od zadaj (S).

Ko se za trenutek umiri, potegnem, Rooka lepo stabiliziram nad sabo v veter in potem na desno dol po pobočju, kjer pa se zrak zliva dol, tako da kar laufam skozi praprot napol v zraku, dokler le ne zagrabi. Najprej lepo speljem od pobočja, potem pa se mi udre in se z -5 peljem dol proti travnikom (vario kar brni !). Že mislim, da ne bom prišel niti čez prve drote, ko me le dvigne, malo poruka in še malo dvigne in potem z lepo višino zaokrožim nad Hrovatovo hišo in (lepo) pristanem nazaj proti severu gor po pobočju.

Zoranov let

Zoranov let

Še preden pospraviva, je Martin že pri naju. Njega ta start danes več ne zanima… Povabi pa naju na čaj v svoje domovanje pri Jasni.

To domovanje je Martinov dom – nekdaji SCTjev sindikalni dom, kjer sem preživel kar nekaj srečanj in planinskih ter smučarskih druženj  v svoji “mladosti” :-)…  Tu bivata/gostujeta tudi druga dva zimska sezonca: Alen Cizej in Malina, ki pa ju trenutno ni, ker sta ravno šla H&F na Vitranc. Ko popijemo čaj, pristaneta na šodru pri Jasni.

Gremo do njiju in med pospravljanjem še malo modrujemo o njuni lahki pohodniško letalski opremi, in letenju in lepi večerni panorami.

Kranjska Gora 001-2014-12-09 16.04.46

 

Kranjska Gora 002-2014-12-09 16.04.32Kranjska Gora 003-2014-12-09 16.04.57

Kranjska Gora 005-2014-12-09 16.05.27

 

Potem pa se posloviva…

 

Zdaj pa na ogled lokacij na Petkovcu.

Najprej zapeljeva po asfaltu do Bizjaka, tu pustiva Borisovega terenca in z LCjem gor po makadamu do ovinkov, kjer naj bi bil (Erzov) start. Najdeva lokacijo, ker pa piha z leve, zapeljeva še dva ovinka gor in dol na sosednji travnik, ki je bolj usmerjen proti V.

Postavi Boris, dvigne v veter in obrne dol po hribu – in pristane pri hlodih na dnu dolinice.

Borisov let

Borisov let

Medtem postavim tudi jaz, potegnem in … pristanem zraven njega.

Zoranov let

Zoranov let

Boris mi pomaga pospraviti Rooka in gor do ceste in potem jaz sam po LCja.

Razmišljava, ali sedaj do cerkvice (Hieronim), pa kmet Bizjak pove, kako prideva po makadamu kar naprej hitro do Žabarja (po njegovem je Rabar napačno ime). Njegove napotke upoštevava in nadaljujeva samo z LCjem.

Vendar kmalu ugotoviva, da najbrž nismo govorili o isti lokaciji. Micika naju usmeri po nekih lokalnih bližnjicah mimo kmeta Galeta, kjer opaziva še en ali dva potencialna starta. Nadaljujeva skozi Rovte in sva ob Sovri pod Rabarjem.

Vzameva robo in Hike, da bo potem Fly 🙂 . Kmalu sva na vrhu strmega travnatega pobočja, kjer je odletel Domen. Malo se še razgledujeva, potem pa postavljat (še vedno srednje mokro, še vedno piha V z leve).

Postavi Boris, dvigne v veter in obrne dol po hribu, lepo zavjuga (misli, da bo kar jadral), pa ga hitro potunka in pristane na travniku ob Sovri.

Borisov let

Borisov let

Še jaz potegnem proti vetru in desno dol po pobočju, odpeljem nad dolino in pristanem malo naprej od Borisa.

Zoranov let

Zoranov let

Spet mi Boris pomaga zložiti Rooka (hvala Boris 🙂 ) in do LCja.

Voziva nazaj proti Petkovcu. Boris vzame svojega terenca in naprej proti cerkvici. Vmes je še en (Erzov ?) start in ustaviva pod travnatim slemenom, kjer se mi zdi, da je.

Malo se že mrači in kar z robo tistih nekaj korakov gor. Erzo je (najbrž) startal na nasprotno stran (proti Z), kjer je spodaj lepa travnata dolina, ampak nama piha V in postaviva proti V (180 st v nasprotno smer). Hitro postaviva.

Boris lepo odleti po položnem travniku in se odpelje v travnato luknjo pod pašnikom.

Borisov let

Borisov let

Še jaz za njim. Tudi lepo odletim, zavijem v luknjo, tu pa sem že malo prenizko, tako, da ob pristanku rahlo zadrajsam po blatni travi.

Zoranov let

Zoranov let

Boris je že pospravil in pomaga zložiti še meni (še tretjič hvala 🙂 ).

Že v rahlem mraku gor do avtov in še do cerkvice. Tu pa piha popolnoma z leve, celo delno že od zadaj, mrak se pa tudi že gosti, tako da naju res ne mika. Za danes dovolj in razlaz…

Ravno začnem zjutraj gledati slike s terena, ko pokliče Slak, kam da gremo 🙂 . Seveda me to dodatno spodbudi in takoj najdem nekaj svetlobe v sluzu in meglenem mraku, ki se zliva nad večino SLO: okoli Gorice je nekaj modrih lukenj 🙂 . In z Istokom včeraj dogovorjen obisk Korade (Kuuka in še kaj…) je izbran. Mega in Manca sta tudi za, Mateja & Luka ne.

Poberem Slaka, do Železniške, kjer prisede Manca in še Mega na Uncu. Istok med potjo odpove vodniško-šofersko sodelovanje (poroča pa o mokroti nočnega dežja in delnega sončka v Goriških brdih). Manca na Razdrtem malo navija za J smer (Socerb – Obala…), češ da se na Goriškem že zapira. Ampak jaz odvijem LCja dol proti Vipavi in iz meglic že posijejo prvi žarki.

V Gorici je še lepše in ob Soči gor do Plav. Čez most in z nekaj iskanja pridemo na sam vrh Korade. Pri koči ne vedo nič o štartu, zato se spet opremo na Megov spomin.

Malo nazaj dol in parking in pešaka z robo na start (kar je travnat pomol, s podivjano metrsko travo). Pod robom pa še stopnička v obliki napol zasutega strelskega jarka. Malo sicer zmajujemo z glavo (tudi piha skoraj nič in nekoliko z desne – JZ). Ampak Mega trdi, da je to pravi start Korada in začnem postavljati (mene še najbolj skrbi gmajna in griči brez vmesnih pristankov do travnikov v Plavah). Ostali mi pomagajo postaviti. Malo čakamo na primerni dih vetra, Mega in Luka na robu, Manca kot štarter ob meni.

In potegnem Rooka, malo onegavim, da se stabilizira in odlaufam čez rob. Speljem čez strelski jarek in potem po putru naprej. Najprej sem malo nervozen in se naslonim bolj na levo pobočje, ko sem pa bliže Soči, vidim, da so tudi ob reki nad Plavami uporabni pristanki. Nad Sočo spet bolj drži, zato podaljšam proti Plavam in nekaj nad pristankom celo prvič popiska. V dolini pa veter malo meša in moram z nekaj guncanja pristati v smeri proti toku (proti S).

Zoranov let

Zoranov let

Med pospravljanjem pride lokalec Zlatko Koren, malo za njim pa tudi naša trojica, ki jih moje letenje ni spodbudilo k sledenju…