Danes iz splošnega sluza ne dežuje in se pokaže celo nekaj žarkov v LJU. Pihal naj bi močan JZ.

Erzo pokliče prvi in je za akcijo na Dolenjski (o kakšni celjski kotlini noče nič slišati -“je grozno močno”- čeprav je zvečer jasno, da se je tam obsežno jadralo). Rutar. Z enoprostorcem (le kdo je danes v resnici na vrsti za vožnjo 🙂 ) do Višnje gore, kjer se zbira razširjeni Desus za akcijo na Gradišču ali Vrhu.

Piha bolj nek V, SV, zato gremo najprej na oglede na novi start Vrh (ki mene v resnici edini zanima, ogledal sem si ga pa že zadnjič prav podrobno…). Danes piha z leve (S ?!) in občasno gor (V). Z Erzom se odločiva, da greva in medtem ko se Desus zbira in modruje, midva postaviva (še prej pa shecava Vojca, da pride z Erzovim avtom dol po naju, medtem, ko bodo ostali še ugotavljali, kje bi bilo bolje za odleteti).

Potegnem Rooka in čeprav ga imam lepo gor, kar noče zagrabiti (pihne z leve), tako da sem šele po nekaj korakih v luftu. Najprej spusti, potem pa na desni lepo drži ob pobočju. Pristajam v kar močnem vetru po dolinici gor, pri kozolcu, kjer je uraden pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo je v luftu takoj za mano in hitro zavije v desno ob pobočju in izgine proti Dednemu dolu.

Erzov let

Erzov let

Ko pospravim, je Vojc že drugič pri meni. Erza pobereva skoraj v Dednem dolu.

Dopoldne se okoli LJU celo malo sonček pokaže. Na Štajerskem ga je več, ampak JZ nabija. Pokličem Erza, ki ima službene obveznosti (pa še kapljati začne, ugotavlja…). Mega tudi ne more pred 15h. Ker je okoli Logatca še vedno sonček, se spomnim na star dolg: Vrh pri Ravniku.

Ko pridem na Kalce, je že vse zabasano in proti Javorniku črnina. Na ovinku pod Ravnikom pustim LCja in s projektno robo po J pobočju do starta. Kravice so en žičnat kvadrat pod vršnim travnikom, tako da sem na startu sam.

Od Javornika proti Godoviču je že ena zavesa (dežja), zato pospešim. Občasno pihne močneje z leve s Kalc vzdolž doline (JV), občasno šibko gor (= napovedan JZ). Ko hočem že potegniti, škreblja po padalu in vidim, da se po njem drsa krt. Hitro ga grem strest, pa zleze v celico in po nekaj minutah je (upam ?) zunaj.

Še enkrat se naštimam, potegnem, lepo speljem na travniku in čez drevje nad dolino. Proti V me kar lepo drži (je čutiti dolinc), tako da kar malo zbijam, predno pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam že kaplja. V rosenju dobim štop, ki me zapelje gor do LCja.

Danes naj bi že deževalo, pa je zjutraj krasen jesenski sončni dan (no, na Gorenjskem je res vse mokro po cestah…). Res pa, da tudi danes še vedno MALO piha JZ. Vse zaresne postaje javljajo več kot 10… Torej nekje neke krtine, dovolj nizko.

Spomnim se na kucelj nad postajo Polževo, ki ga je Erzo že kot prvi odletel letos, potem pa je še naju s Kastnerjem enkrat pripeljal tja, pa nama ni uspelo odleteti v mokroti in napačni smeri vetra…

Ko pridem na vrh kuclja, nažiga kot pr norcih – ampak občasno prekine. Večinoma je 6-8, namerim pa sunke tudi 13,2. Pa še iz JZ smeri (idealno gor) spreminja v čisti Z (torej 45st z desne). Najprej hočem kar oditi, potem pa se odločim, da bom malo dvigoval in vadil hrbtni start v močnem vetru (kot rada reče Manca 🙂 ) in groundhandlal 🙂 .

V začetku je standardno (mi ga fedla sem in tja), počasi pa mi ga uspe bolj obvladovati (sploh ko načrtno zataknem bremze na zapestja in se strogo držim prijema obeh A-linij v eni roki).

Debeli dve uri poskakovanja me popolnoma upehatam, tudi zato, ker vmes enkrat obesim padalo na šavje in ga potem pol ure trebim…

Potem pa se mi zdi, da so obdobja manj pihanja malo daljša in ko imam v nekem trenutku padalo lepo stabilizirano nad sabo, se odločim in potegnem po položnem pobočju in speljem. Usmerim se na luknjo v mejnem šavju na spodnjem koncu travnika in se odpeljem nad/skozi; zavijugam nad hišo v dolinici in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, še pešaka gor do avta.

Potem pa še na ogled novega starta Vrh nad Višnjo goro, kjer se naklepetam z lastnikom zemlje in gozda, ki že vedno ureja start in okolico 🙂 . Piha Z z desne (tu pa je idealen JV), pa še v poštenih sunkih, tako da se samo še poslovim…

V bo danes šibek (razen divjanje na Primorskem). Že zgodaj začnem gnjaviti Erza in se zmeniva za Štajersko za 12h.

Prideta z Mirkom, v LCja in do Trojan. Mimo Šengotarda po J pobočju Čemšeniške, po čudovitih razgledih in strmih travnikih do V roba. Tu malo lutamo čez na S stran in malo nazaj po kolovozih in gozdnih cestah na travnik – start.

Na sedlu piha direkt gor (S). Ko si ogledujemo gmajne mimo Krvavice do včerajšnjega pristanka pod Črnim vrhom, je daleč… zelo daleč. Ampak vemo da je to že odleteno in Erzo že začne postavljati malo više v levem pobočju nad drevesom. Tu piha ob pobočju (torej 45 st. z leve).

Ko začnem postavljati Rooka, je Erzo s 1.klaso že pripravljen, potegne in ga mora kar loviti v bočnem vetru, da spelje. In leti… leti… lepo ga drži. Ko je mimo Krvavice že iz kritičnega, začne celo malo vrteti in javi, da je nekaj čelnega vetra v sami dolini. Potem nama izgine za robom dol proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Mirko bo še počakal, da vidi mene, potem se bo odločil. Potegnem, tudi jaz kar laufam z bočnim vetrom, preden me odlepi od tal in naravnost ven po dolini. V začetku me manj drži kot Erza, potem pa je neka nulca, ki me visoko pripelje iz doline. Vedno bolj sem miren. Pred pristankom imam še cca 200m višine, tako da zapeljem levo ob pobočju in vijugam sem in tja, da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko se odloči za ne in pripelje LCja z vrha do naju.

Moja misel je, da bi šli na Škrabarjev vrh (ki je blizu), pa me Erzo in Mirko prepričata, da je bolje na Dobrovlje, sicer danes zamudimo “resno” letenje.

Na pristanku, ki je že v senci, zvemo, da na V startu piha dol (Dolarjeva žena Zdenka 🙂 ). Itak ciljamo na stari J start, tako da jo prepričamo za šoferja (je ni treba prav dosti). Naložimo še prispelega padalca in gor.

Mimo V starta, kjer modruje večja skupina v senci in s hrbtnim vetrom (tudi Ambrož Mikelj – tandem…) do kmeta pod J startom. Z robo gor. Tu sta že Siniša Zarič in Gregor Dolar. Piha z leve in drevesa so že visoko zrasla od zadnjega Erzovega obiska 🙂 .

Erzo začne psihirati, da mu pa res ni treba (Avstralija pa to…). Meni pa se ne zdi tako strašno in kar postavim. Vsi naokoli nadzorujejo veter in ko začne malo manj pihati s strani, zalaufam in lepo speljem, bogato čez smreke. Takoj na levo in ob pobočju mimo V starta, kjer se nekateri tudi pripravljajo. Zavijugam v senci, nazaj in potem z vetrom na senčen in hladen pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Seveda Erzo starta takoj za mano in se na koncu odpelje daleč proti glavni cesti na sonček.

Erzov let

Erzov let

Mirko se spet odloči za ne… Z LCjem so kmalu doli pri meni. Poslovimo se od starih znancev in po Erza.