Danes naj bi že deževalo, pa je zjutraj krasen jesenski sončni dan (no, na Gorenjskem je res vse mokro po cestah…). Res pa, da tudi danes še vedno MALO piha JZ. Vse zaresne postaje javljajo več kot 10… Torej nekje neke krtine, dovolj nizko.

Spomnim se na kucelj nad postajo Polževo, ki ga je Erzo že kot prvi odletel letos, potem pa je še naju s Kastnerjem enkrat pripeljal tja, pa nama ni uspelo odleteti v mokroti in napačni smeri vetra…

Ko pridem na vrh kuclja, nažiga kot pr norcih – ampak občasno prekine. Večinoma je 6-8, namerim pa sunke tudi 13,2. Pa še iz JZ smeri (idealno gor) spreminja v čisti Z (torej 45st z desne). Najprej hočem kar oditi, potem pa se odločim, da bom malo dvigoval in vadil hrbtni start v močnem vetru (kot rada reče Manca 🙂 ) in groundhandlal 🙂 .

V začetku je standardno (mi ga fedla sem in tja), počasi pa mi ga uspe bolj obvladovati (sploh ko načrtno zataknem bremze na zapestja in se strogo držim prijema obeh A-linij v eni roki).

Debeli dve uri poskakovanja me popolnoma upehatam, tudi zato, ker vmes enkrat obesim padalo na šavje in ga potem pol ure trebim…

Potem pa se mi zdi, da so obdobja manj pihanja malo daljša in ko imam v nekem trenutku padalo lepo stabilizirano nad sabo, se odločim in potegnem po položnem pobočju in speljem. Usmerim se na luknjo v mejnem šavju na spodnjem koncu travnika in se odpeljem nad/skozi; zavijugam nad hišo v dolinici in pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, še pešaka gor do avta.

Potem pa še na ogled novega starta Vrh nad Višnjo goro, kjer se naklepetam z lastnikom zemlje in gozda, ki že vedno ureja start in okolico 🙂 . Piha Z z desne (tu pa je idealen JV), pa še v poštenih sunkih, tako da se samo še poslovim…

V bo danes šibek (razen divjanje na Primorskem). Že zgodaj začnem gnjaviti Erza in se zmeniva za Štajersko za 12h.

Prideta z Mirkom, v LCja in do Trojan. Mimo Šengotarda po J pobočju Čemšeniške, po čudovitih razgledih in strmih travnikih do V roba. Tu malo lutamo čez na S stran in malo nazaj po kolovozih in gozdnih cestah na travnik – start.

Na sedlu piha direkt gor (S). Ko si ogledujemo gmajne mimo Krvavice do včerajšnjega pristanka pod Črnim vrhom, je daleč… zelo daleč. Ampak vemo da je to že odleteno in Erzo že začne postavljati malo više v levem pobočju nad drevesom. Tu piha ob pobočju (torej 45 st. z leve).

Ko začnem postavljati Rooka, je Erzo s 1.klaso že pripravljen, potegne in ga mora kar loviti v bočnem vetru, da spelje. In leti… leti… lepo ga drži. Ko je mimo Krvavice že iz kritičnega, začne celo malo vrteti in javi, da je nekaj čelnega vetra v sami dolini. Potem nama izgine za robom dol proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Mirko bo še počakal, da vidi mene, potem se bo odločil. Potegnem, tudi jaz kar laufam z bočnim vetrom, preden me odlepi od tal in naravnost ven po dolini. V začetku me manj drži kot Erza, potem pa je neka nulca, ki me visoko pripelje iz doline. Vedno bolj sem miren. Pred pristankom imam še cca 200m višine, tako da zapeljem levo ob pobočju in vijugam sem in tja, da pristanem zraven Erza.

Zoranov let

Zoranov let

Mirko se odloči za ne in pripelje LCja z vrha do naju.

Moja misel je, da bi šli na Škrabarjev vrh (ki je blizu), pa me Erzo in Mirko prepričata, da je bolje na Dobrovlje, sicer danes zamudimo “resno” letenje.

Na pristanku, ki je že v senci, zvemo, da na V startu piha dol (Dolarjeva žena Zdenka 🙂 ). Itak ciljamo na stari J start, tako da jo prepričamo za šoferja (je ni treba prav dosti). Naložimo še prispelega padalca in gor.

Mimo V starta, kjer modruje večja skupina v senci in s hrbtnim vetrom (tudi Ambrož Mikelj – tandem…) do kmeta pod J startom. Z robo gor. Tu sta že Siniša Zarič in Gregor Dolar. Piha z leve in drevesa so že visoko zrasla od zadnjega Erzovega obiska 🙂 .

Erzo začne psihirati, da mu pa res ni treba (Avstralija pa to…). Meni pa se ne zdi tako strašno in kar postavim. Vsi naokoli nadzorujejo veter in ko začne malo manj pihati s strani, zalaufam in lepo speljem, bogato čez smreke. Takoj na levo in ob pobočju mimo V starta, kjer se nekateri tudi pripravljajo. Zavijugam v senci, nazaj in potem z vetrom na senčen in hladen pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Seveda Erzo starta takoj za mano in se na koncu odpelje daleč proti glavni cesti na sonček.

Erzov let

Erzov let

Mirko se spet odloči za ne… Z LCjem so kmalu doli pri meni. Poslovimo se od starih znancev in po Erza.

Ker je še kakšna urica do teme, se ne damo. Prebold je blizu in ker nas je spomladi po žledu zavrnilo vejevje, je danes pravi trenutek za Šolski teren.

Cestica je spucana in zrihrtana v nulo, tako da smo takoj na vrhu smučišča. Vzamemo robo in tistih par korakov dol v mokroto in senčni hlad starta.

Piha od zadaj cca 1-2 m (se zliva dol po griču). Erzo postavi, potegne naprej in laufa in spelje.

Erzov let

Erzov let

Potem še Mirko enako.

Kot zadnji v mraku postavim še jaz in potem se odpeljem do konca travnika pri naselju 🙂 .

Zoranov let

Zoranov let

Frenk Lokovšek je sicer danes nekaj kombiniral za Križno goro na V, pa me to ni preveč pritegnilo, saj se mi zdi let na V tam preveč tvegan (na Z pa sva ga pred kratkim uresničila s Pohlom). Ko pokličem Erza, je za takojšnji odhod: Štajerska ali Dolenjska. Napovedani V je šibkejši na Štajerskem, tako, da sva zmenjena.

Na poti proti Vranskem še vedno gruntava kam. Najprej imam v mislih Škrabarjev vrh, pa Cic odsvetuje, saj se mu zdi (po napovedi) preveč V. Tako se odločiva za Črni vrh (v Savinjski dolini), ki je bolj za V in nižji.

Spodaj na pristanku (pri neuresničeni stanovanjski naselbini na mestu nekdanje pristave Celjskih grofov) ne piha nič. Z avtobusom gor. Zaparkirava pri vikendu pod startnim travnikom pri križu. Po mokri travi gor. Start čudovit, le trava se cedi od mokrote in piha z leve skoraj s pobočjem (to je bolj sever, kot V 🙂 ).

Postavi Erzo, potegne in odleti. Lepo ga drži in visoko odpelje proti pristanku.

Erzov let

Erzov let

Raztegnem še jaz v mokroto, potegnem in odletim. Tudi mene lepo drži, v začetku še rahlo dvigne. Naslonim se na desno pobočje in z veliko višino pripeljem nad pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristanem, se Erzo ponudi za pakiranje robe, jaz pa naj rešim avtobus. Obiščem okoliške kmetije in pri tretji od kosila snamem mladeniča, ki me zapelje gor (vmes pa zvem zgodovino propadle investicije v naselje hiš spodaj…).