Erzo in Mega na Hrvaško proti Liki na internacionalno sodelovanje.

Napovedan lep dan s šibkim vetrom, zato grem že zgodaj po vsaj enega novega.

Na Rakitno in po že znano ozkem kolovozu na vrh Županovega hriba. Zaradi krav parkiram LCja malo spodaj v gozdu. Vzamem najstarejšo coto, mojega dragega lahkega Nuptseja (ki je dal toliko skozi…). Namen je ugotoviti, če ni že boljši od cota classe :-).

Na startu pri anteni piha seveda z leve: čisti JV… Postavim skoraj pravokotno na start, ga potegnem (odšelesti gor in mahedra v svoji tankosti…) in odlaufam poševno do roba, pobrcam skozi grmovje in speljem iz poseke. Najprej potonem, nad travniki Rakitne pa kar drži, tako da se odpeljem čez utico avtobusne postaje na naslednji travnik.

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor po avto… Novnov 🙂 .

Zdaj sva že malo potešena, Erzo pa ima že drugi cilj. Opale so blizu.

Malo se loviva po kmetijah, na koncu sva na pravi. Pri domačinu vprašava za dovoljenje odleta in ga blagohotno dobiva…

Ko gaziva (Erzo z robo, jaz sem spet najprej šofer) na vrh griča po metrski travi, se mi zdi nemogoče (preveč položno in v tej gošči …). Pa prideva na bolj pokošen del in Erzo začne postavljati. Še vedno je položno, gozdni rob na dnu travnika pa visok…

Erzu pomagam postaviti. Piha zmerno, vendar v pravi smeri gor po pobočju. V prvem poskusu ga noče odlepiti in prekine.

V drugem ga kmalu odlepi in lepo drži, tako da bogato (10+ m) preleti drevesni rob. To me prepriča v moji odločitvi. Zapeljem se dol skozi Žiri po njega.

Erzov let

Erzov let

Erzo me po poti nazaj gor poskuša prepričati, naj ne tvegam (njemu se je zdelo vse zelo na meji…) ampak jaz sem odločen, da bo šlo. Ko na startu postavljava coto, Erzo pokliče še Mega za morebitno intervencijo ( 🙂 , odzivni čas za snemanje z drevesa, pa Samsa je v Franciji,… ).

Potegnem in laufam, laufam in še laufam, da me končno le odlepi in se skozi odprtino med drevesi odpeljem ven (kar malo slaloma…) . Vesel ko radio pristanem na lepem travniku v dolini.

Zoranov let

Zoranov let

Novnov.

Še imava čas in vreme še drži. Iz Žirov gor v Breznico in do zadnjih vikendov, kjer je pod krompirjevo njivo kot prvi potegnil Poje.

Položno kot prej, vendar na kocu travnika ni take grozljive drevesne meje (bolj posamična drevesa in grmovje…). Vendar piha popolnoma z leve, občasno že kar od zadaj. Meni se ne zdi, ampak sedaj se Erzo brez premišljanja pripravlja.

Postavim mu padalo in potegne po strani v veter, potem pa odlaufa poševno dol… in je v zraku. Čakam, dokler ne izgine za pobočjem hriba proti pumpi.

Erzov let

Erzov let

Potem postavim še jaz. Malo čakam, da bi kaj manj pihalo s strani, pa ni sprememb. Imam dovolj in potegnem (poševno po pobočju levo za dvig in potem odlaufam poševno desno dol, dokler me ne odlepi) in laufam … in sem v luftu. Čutiti je levi bočni veter, ki se zliva dol po pobočju in me zelo požira. Pririnem do hriba (Žirk) in okoli njega nad naselje Stare Žiri do lepega travnika za hišami tik pred Soro (Poljansko), malo pred pumpo, kjer je pristal Erzo.

Zoranov let

Zoranov let

Še en novnov. Ko pospravljam, Gluhi že pelje Erza po avto. Od V prihaja črnina vesoljnega potopa, veter narašča (čeprav na pumpi čakam na Erza še v sončku) … za danes sva končala…

Nazaj proti notranjosti. Edo navija za kakšen višji start, tablica javlja v teh krajih še vedno S, tudi SZ, postaja na Kovku pa J,… Skratka, jaz bi raje šel še enkrat pogledati na Poček.

Na letališču pri Avio pubu klobasa kaže konkreten Z. In greva gor na poligon Poček in naprej.

Na sedelcu pod Velikim Vrhom  piha lep Z, zapeljeva naprej po šodru in potem na kolovoz, vklopiva L4 in gor na vrh Kamene gore (moja že dolgotrajna želja 🙂 ). Proti Javornikom nekaj strel in grmenja, nad Sv.Trojico pošteno črno, ampak Z vse to umika stran 🙂 . Edo se javi, da bo šofer.

Zapustiva prijaznega LCja in začneva iskati start. Sam vrh je zelo položen, piha idealno, miza spodaj pa je preveč blizu in predolga, tako, da (se ne upam in…) se spustiva malo niže.

Postavim coto in potegnem in sem v zraku. Računal sem na pristanek na sedelcu pod Velikim Vrhom (kot Samsa), pa me tako lepo drži in še malo dvigne, da bogato preletim Veliki Vrh in se zapeljem daleč čez kotel, skoraj do platoja čez kotanjo poligona.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je Edo že pri meni. Dolgo pričakovani – novnov 🙂 🙂

Predlagam Nanos Vzhod in Mega je zelo za 🙂 . Po nebu lepe bazice.

Mega parkira pod hribom na Razdrtem. Dol po stari cesti in po bližnjici na Nanoško cesto in na vrh do Vojkove koče.

Robo odneseva najprej proti Pleši, potem pa po V travnatem robu do izravnave (čudovit travnat start je tale Nanos Vzhod). Piha enakomerno močno 5- 7 (ocena). Mega mi pomaga postaviti. Počakam, da malo manj pihne in potegnem hrbtno in (res 🙂 ) elegantno stopim v zrak.

Takoj me začne liftati, ampak sploh ne pretirano. Kljub temu rabim kar nekaj časa, da se privadim okolju (prvič jadram na V robu Nanosa in mi je nov svet… pa ta burja na 1300+ … čakam na rukerje…). Daleč na levo, bolj zunaj. Ko začnem zgubljati, nazaj in spet naberem. In tako naslednjih 20 min čudovito stabilnega jadranja (na idealno močnem V-SV). Mega se odloči, da ne bo letel in odide proti avtu. Ko že mislim, da bom začel curiti, naberem pred JV grebenu nad vrh do 1400 in se odpeljem z vetrom v Vipavsko. Preseneti me splakovanje z -6 v dolino (pa sem mislil, da bom flegma zapeljal do Vipave…).  Zapeljem sicer na kraško stran, vendar to samo zmanjša splakovanje na -2. Pristanem malo za Lozicami 🙁 .

Zoranov let

Zoranov let

 

Spet je Mega z LCjem pri meni še preden pospravim.

Potem se zapeljeva še na Vrabče, kjer po dveletnem premoru ugotovim, da start ni nič bolj obetaven, kot prej.

Zdaj pa greva še na Planino, da bo vsaj še en  ziher start…

Na Planini pa 1-metrska trava in… piha od zadaj JZ  🙁 (kje je tista burja ?? oziroma V, ki vleče na Kovku). Za konec še nekdo odleti na Kovku, pa (hvalabogu 🙂 ) hitro scuri.

Nazaj na Razdrto in to je to za danes…