Zjutraj še malo sončka, potem pa se vse zapre. Na Gorenjskem že vliva, proti J zgleda bolje. Generalno piha JZ, z višino vse močnejši.

Mega ne more, zato sam odidem proti Polhovem Gradcu. Cilj je Sv.Jakob nad Topolom (pri Katarini). Vozim gor v vedno hujšo črnino. V Topolu piha V (?), pod Jakobom SZ (?) in to v močnih sunkih. Ko še niham, ali ja ali ne, se ulije in dileme je konec…Takrat pokliče Pohl, da bi tudi nekam šel in sva zmenjena – na Vrhniki.

Poberem ga na Železniški in v Pivko. Tu je še sprejemljivo, tudi piha ne preveč, ko pa voziva proti Knežaku že spet vse črno in kaplja. Kljub temu gor na Volovjo reber.

Malo pod vrhom zaparkirava na kolovozu in odpešačiva (jaz s cota klaso, Edo bo šofer) po travnem kolovozu na vrh. Vmes ugotoviva, da je ta kolovoz še kar prevozen.

Na vrhu piha 9/13,5 idealno gor. Pol ure čakava, da bo kaj padlo, pa kljub občasnim luknjam, ni sprememb. Iz Z prihaja siva zavesa – ploha. Prideva nazaj v LCja ravno, ko se ulije. Odpeljeva se počasi 4×4 nazaj gor na vrh, kjer uliva kot iz škafa.

Čez pol ure dež ugasne, še malo počakava (veter  je sedaj 6/8,8), potem pa z robo nekaj korakov dol po pobočju (Edu je zelo všeč in bo letel, potem pa bo šel gor po avto, pravi) Edo postavi in odleti, jaz sem pripravljen malo za njim. Odpelje v levo in začne zgubljati, se poskuša rešiti v sedlu, pa samo scuri dol. Pristane na pobočju pod startom, nekaj nad cesto.

Edov filmček

Edov let

Jaz coto dvignem hrbtno in sem v zraku. Zaradi videnega na levo nočem (malo vseeno gledam proti Šembijam, čeprav je daleč in je vmes sedlo in gmajna…) in se odpeljem naravnost ven. V začetku naberem kakšnih 20m nad start. Zavijem desno ob pobočju in lepo drži. Kar nadaljujem in z bogato višino preletim sedlo in nadaljujem do travnika v kotanji tik pod glavno cesto Ilirska-Knežak.

Zoranov let

Ko pospravim v mokroti travnika, gor na cesto, kjer počakam Eda v rahlem rosenju in ob vmesnem intervjuju s policajem… Vesel kot radio 🙂 …

Erzo in Mega na Hrvaško proti Liki na internacionalno sodelovanje.

Napovedan lep dan s šibkim vetrom, zato grem že zgodaj po vsaj enega novega.

Na Rakitno in po že znano ozkem kolovozu na vrh Županovega hriba. Zaradi krav parkiram LCja malo spodaj v gozdu. Vzamem najstarejšo coto, mojega dragega lahkega Nuptseja (ki je dal toliko skozi…). Namen je ugotoviti, če ni že boljši od cota classe :-).

Na startu pri anteni piha seveda z leve: čisti JV… Postavim skoraj pravokotno na start, ga potegnem (odšelesti gor in mahedra v svoji tankosti…) in odlaufam poševno do roba, pobrcam skozi grmovje in speljem iz poseke. Najprej potonem, nad travniki Rakitne pa kar drži, tako da se odpeljem čez utico avtobusne postaje na naslednji travnik.

Zoranov let

Pospravim in pešaka gor po avto… Novnov 🙂 .

Nazaj proti notranjosti. Edo navija za kakšen višji start, tablica javlja v teh krajih še vedno S, tudi SZ, postaja na Kovku pa J,… Skratka, jaz bi raje šel še enkrat pogledati na Poček.

Na letališču pri Avio pubu klobasa kaže konkreten Z. In greva gor na poligon Poček in naprej.

Na sedelcu pod Velikim Vrhom  piha lep Z, zapeljeva naprej po šodru in potem na kolovoz, vklopiva L4 in gor na vrh Kamene gore (moja že dolgotrajna želja 🙂 ). Proti Javornikom nekaj strel in grmenja, nad Sv.Trojico pošteno črno, ampak Z vse to umika stran 🙂 . Edo se javi, da bo šofer.

Zapustiva prijaznega LCja in začneva iskati start. Sam vrh je zelo položen, piha idealno, miza spodaj pa je preveč blizu in predolga, tako, da (se ne upam in…) se spustiva malo niže.

Postavim coto in potegnem in sem v zraku. Računal sem na pristanek na sedelcu pod Velikim Vrhom (kot Samsa), pa me tako lepo drži in še malo dvigne, da bogato preletim Veliki Vrh in se zapeljem daleč čez kotel, skoraj do platoja čez kotanjo poligona.

Zoranov let

Ko pospravim, je Edo že pri meni. Dolgo pričakovani – novnov 🙂 🙂