Mislim, da sva oba delno potešena, vendar je dan še dolg. Čeprav veter ni pravi, Erzo mora preveriti že dolgo ogledovan kamnolom pri Podsmreki.

Čez Ivančno gorico in nazaj od zadaj na kamnolom čez Malo in Veliko Dobravo. Do konca po kolovozih (sploh ne rabimo več LCja, ker je enoprostorec neustavljiv 🙂 ) in pešaka na rob. Srhljivo…

Še mimo potencialnega travnika proti Selam (bi se dalo…) in na Kamno brdo daleč naokoli. Tu je čudovit razgled (celo do Snežnika…), za štart ni kaj dosti obeta, zato pa s kmetom, kjer sva se ustavila, Erzo naveže poslovni stik 🙂 . Ker je možakar originalno doma iz Volavlja in gledamo zemljevide tistih krajev, tam pa je tudi Mali vrh pri Prežganju (bolečina 🙂 že od dolgo nazaj), imava hitro naslednji cilj.

Miciki dava navodila, pa naju Atlas hitreje in po skrajšani poti pripelje na start. Veter piha skoraj prav (mogoče malo preveč s S tendenco).

Erzo najprej gor z lahkim, ko pa še enkrat vidi gmajno in grapo spodaj, iz avta vzame I.klaso. Jaz seveda coto klase 🙂 . Ko že začneva postavljati, pride “kao slučajno mimovozeči jager/lastnik travnika” in začne težiti, da mu tacava travnik. Pa se kmalu zmenimo in nama velikodušno dovoli (“če lahko gleda”).

Erzo lepo potegne hrbtno in se odpelje čez gmajno bogato visoko, do travnika čez kotlinico, kjer domačin zagotavlja jaso za potencialni pristanek v primeru krize (“ja, malo pred tistim se je obesil na smreko oni, ki mu ni uspelo čez”… eden od Desus lige…).

Erzov let

Še jaz potegnem. V prvo se zatakne za rože in travo in noče gor. V drugo gre gor, pa ga odnaša v desno (piha še bolj z leve, čeprav ne močno). Vendar speljem in odletim. Sploh si ne upam naravnost čez, kot Erzo, ampak kar ciljam na tisto jaso. Celo zbijam že, pa ugotovim, da ima tista jasa lep izhod do Erzovega travnika (pa itak je ta jasa v resnici kotel, ki je 30m niže od travnika) in se zapeljem čez in pristanem na travniku malo pred Erzom.

Zoranov let

Ful vesela, da sva potešila staro bolečino.

Mimoidoči novi jager odpelje Erza po avto (in pozabi na planirano jago) in potem samo še proti Rutarju 🙂 . Novnov 🙂 .

Danes naj bi bile po 14.uri samo lokalne nevihte, pa je že ob 12h cela Slo zabasana in nakuhana. Veter obrača v popoldanski V.

Ko se dobiva z Erzom na Železniški (s cilji v okolici Slajke), je tam že vse črno in Poje potrdi že dolgotrajno zalivanje. Radarska slika kaže LJU kotlino in proti Cerknici še brez dežja. Erzo sprejme moj  predlog za Jakovski grič, kjer lahko “izenačiva nove starte letos”, saj ga ima Erzo priznanega s kajakom (kar sem jaz pobrisal z OLCja): če odletiva oba, se njemu stanje ohrani in opraviči statistiko, meni pa bi bil nov letos 🙂 🙂 . Ker je dovolj nizek grič, se tudi kuhanja v višavah ne bojiva.

Ko se z LCjem pripeljeva na grič, piha idealno, rukzake na ramo, pa začne deževati. Od Javornikov se približuje siva zavesa resnega naliva…

Da ne izgubljava časa, se odpeljeva na oglede v Ivanje selo in tam okoli. Tu naju dobi tak naliv, da lokacije ogledujeva samo iz avta. Ko se zadeva umiri, greva nazaj na Jakovico, kjer je vse namočeno. Malo cincava, pa sva že z rukzaki na ramah, ko spet začne kapljati. Drugič…

Brezvoljno se usmeriva nazaj na Vrhniko. Že se obeta razlaz, ko Erzo predlaga Kastnerjev Trčkov grič. Časa je še dovolj in že sva v Podlipski z obema avtoma. Z že naloženim LCjem gor in pešaka na travnik.

Travnik terasast in nepokošen. Ob prihodu piha na vrhu 45st. z leve, na buli na koncu položnega dela pa idealno gor. Ko Erzo opremi start s trakci in postaviva, neha pihati, grmenje je vedno močnejše in vedno bolj nad nama. Pihne dol in to večino časa tako tudi ostane.

V trenutku nulce (mogoče malo gor ?), Erzo potegne in odlaufa do bule, kjer precej mlahavo padalo podre. Ko pride nazaj, jaz še vedno čakam (ker še vedno piha enako…). Kastner prihaja iz službe in naju bo počakal spodaj.

Čez nekaj časa res rahlo pihne gor in Erzo potegne in laufa in laufa (z mlahavim padalom) in se na buli odloči in … je v zraku … in varno preleti okleščen gozdni rob (ledolom) in je čez.

Takoj za njim potegnem tudi jaz in (s  prav tako mlahavim padalom) laufam in se zatikam v travo dol čez terasice do bule, kjer se pobočje ostro prelomi. Vržem se čez in speljem čez rob in zapeljem v dolino, malo zavijugam in pristanem z vetrom v rit (rahlo piha po dolini dol) na travnik zraven Kastnerja in njegovega avta. Zaorjem po blatni travi, da se ne bi zabil v edini jarek čez travnik 🙁 .

Pospravim, hitro do Erza,

Erzov let

ki bi pa še enkrat (zdaj, ko ve da se da…). Gor do LCja, kjer se jaz poslovim, Erzo in Domen pa na naslednjo rundo.

2.runda Erzov let

Erzov drugi Trček

2.runda – Kastnerjev let

Potem pa sta očitno šla še na Ulovko… No vsaj Domen (Erzo pa najbrž na karte 🙂 )

Domnova Ulovka

Napovedan naslednji slab dan spet ni tako slab. Sonček dopoldan po LJU kotlini in šibek V. Kaj dosti mi Erza ni treba prepričevati. Koreno – Slevica ali pa še kaj.

Najprej sicer večji cilji, pa pogled izpred BJja proti oblakom na SZ kaže, da je bolje ostati bliže.

LCja pustiva pri športni dvorani pred Horjulom in z enoprostorcem gor prav po kolovozu do pokošenega starta  (ki sem si ga včeraj ogledal v dežju). Še za zakleniti avto ni časa, ker že postavljava drug ob drugem. Erzo 1.klaso, ker “mogoče bo pa danes ta dan”.

Odleti, še predno uspem postaviti coto in že navija nad mano. Sonček in bazice (in naraščajoči temni oblaki proti Z). Lepo piha gor po pobočju, tako da brez problema startam in se speljem čez prednjo travnato bulo na odprto.

Na desno, tu mi zagrabi in zavrtim in rahlo naberem. Potem pa se odpeljem v kotanjo pri Korenu, kjer pa gre samo dol, ko obrnem nazaj, pa me kar zadržuje v kotanji. Končno se odpeljem ven, nič več nimam dviganja, tako da se samo še zapeljem do športne dvorane.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erzo vrti in nabira v smeri proti Samotorci pred temnim ozadjem. S 1500 se odpelje ven, ko postane zadaj le preveč črno (in začne kapljati). Gre naravnost ven proti Žažarju, potem pa se usmeri na levo proti Drenovemu griču, jaz pa ga začnem s tal zasledovati. Pred avtocesto obrne proti LJU (domov na Vrhniko je preenostavno in ga ne zanima… 🙂 ) ves čas s črnimi gmotami na levi in v ozadju. Čez Brezovico do Golf igrišča, kjer pristane.

pogled proti Erzu na sever je še lep

Erzov let

pogled naprej, proti Zasavju kaže tudi še prijazno podobo

Pogled nazaj pokaže, od kod prihajava

Med pospravljanjem se slabša

Iz Z prihaja huda ura

in ko se peljeva nazaj na Koreno, vliva kot iz škafa…