Danes napoved, da bo močno. S bolj kot SV. In je res močno, pravijo postaje. Ampak, ker je bil včeraj dež in se ni letelo (čeprav je, roko na srce, Frenk našel luknjo na Kopitniku 🙂 ), je danes nekam treba. Recimo kakšni zapostavljeni projekti…

Erzo sicer prisluhne, vendar ga nič dovolj ne zdraži. Ambrožev hrib (moj predlog – moja bolečina 🙂 ) ga ne zanima, ker ga ima, kaj drugega ne pogruntava na tak veter…

Ko pridem v Zagorico pri Vel.Gabru in od zadaj do vikenda, je trave za več kot 1m. Najprej na ogled, s čim manj tacanja. V takih razmerah je to skoraj 500m hoje skozi travo (za razliko od Erzove prejšnje dostave na start). Kolikor vidim iz trave, je vse OK, vetra 3,5/5,5 – 1x piš 7,2, res pa, da je bolj z desne (bolj V, kot SV, kje je ta čisti S ?).

Grem nazaj v avto in se opremim (tangice+Nuptse). Vmes malo pokaplja.

Ko sem spet na startu piha skoraj 0. Postavim, malo čakam in ker skoraj nič ne pihne, odtacam skozi travo – in  po 100m odneham (padalo sicer gor, sunki vetra ga tunkajo v levo, razen tega pa Nuptse rabi kar vzletno hitrost, travnik pa položen…).

V drugo čakam, dokler ne pihne in ga dvignem v veter, pa še enkrat odlaufam (zdaj je trava že potacana = kot gaz v visokem snegu) in ko začutim, da le malo drži, se vržem kar v ribo … in speljem. Najprej gre enakomerno dol, pred drevesi pa pride sunek vetra, ki me lepo nabije gor in se bogato nad njimi odpeljem ven. Tu me kar drži, tako, da se naslonim na gozd levo, zavijugam desno in sforsirano pristanem pred trofazno.

Zoranov let

Zoranov let

Ko hočem pospraviti, začne pihati kot pr norcih (mi sfedla Nuptseja), potem pa začne kapljati (hitro zmečem skup) in pobegnem pod drevesa v gozdiček, ker se ulije kot iz škafa. Malo vedrim in ko poneha pešaka gor (fly&hike). Novnov 🙂 .

 

  • Tom Pavlič : Si prepričan v ime? Ambrožev HRIB se mi zdi mal pretiravanje… A je bil vsaj hike-fly? Če bi beležil še hojo gor bi bilo nekaj pik več… [14.05.2014 15:37]
  • Andrej Erznožnik : V atlasu Slovenije je hrib tako imenovan – to ni nobeno izmišljevanje! [14.05.2014 16:21]
  • Zoran Gaborovič : Je blo fly&hike :-), brez beleženja hoje (čist pozabu 🙁 ). Drgač pa, kot je rekel Erzo: pri poimenovanjih je osnova Atlas Slovenije, ali pa kvečejmu poimenovanja lokalnega prebivalstva, če krtina mogoče ne bi bila v Atlasu poimenovana :-). En red mora bit (sicer je pa Erzo uradna oseba iz stroke 🙂 ) [14.05.2014 16:40]

Mega me odloži pri pumpi v Cerknici. Do Kožljeka organizira prevoz iz Borovnice Erzo in tu ju prevzamem jaz in od zadaj po kolovozih na Slivnico. Še ogled starta (vse je že pokrito in deluje nevihtno).

 ekipa iz Borovnice po zmagi

ekipa iz Borovnice po zmagi

Tom ima zadosti in se odjavi, midva z Erzom čez gmajno od zadaj na Golo. Parkirava na kolovozu in “po izohipsi” gore-dole-gore na startni travnik.

pogled na start Golo-Bločice

pogled na start Golo-Bločice

Občasno grozljivo pihne, ampak ko začneva postavljati se umiri, res pa piha čisto z desne (J – občasno sunek gor – V ).

Potegnem coto prvi in me lepo vzame, ko pa za robom gozda hočem desno, ne gre več naprej (zdaj bi res rabil gas na tangicah 🙂 ). Odpeljem se še bolj ven in potem lahko začnem riniti desno, vendar čez glavno cesto ne pridem.

Zoranov let

Zoranov let

Erzo se seveda odpelje na spodnji travnik.

Erzov let

Erzov let

Po naju pride Tomaž Perko, ki nama, po pijači v Grahovem, razkaže še svoj umetniški atelje z nekaj svojimi ogromnimi slikami (ostale so na razstavi v Berlinu, ki se odpira naslednji teden – meni super slike 🙂 ).

Novnov zame in vesel ko radio danes.

Uki ordinira na Zavrhu (Manca in Damjan tudi )

Ukijev Zavrh

Ukijev Zavrh

Emil spet po svoje (čeprav smo ga prej obvestili za Slivnico),

Emilova Grmada

Emilova Grmada

Delux pa tudi – na turo Lijak-Postojna 🙂

Borisov Lijak-Postojna

Borisov Lijak-Postojna

Danes je bil plan za Madžarsko (ki sem se ji odpovedal), ki se je spremenil že včeraj zvečer v Smuk (ki sem se mu tudi odpovedal), jaz pa sem planiral kakšen nov start. Že dolgo si želim na Polhograjsko Grmado, kjer sem že bil s padalom (na Z startu z Damjanom), pa tudi že večkrat na vrhu (brez padala 🙂 ).

Ker je napovedan šibek V in jasen dan, odpeljem ob 10h iz LJU. Okoli 11h startam od  Mehačka. Nekaj pred 12h sem na vrhu.

Piha rahlo z desne (generalni veter), občasno kar zašumi po vršni jasi direkt gor (termika). Postavim Nuptseja in poskušam štrikce speljati mimo trnastih grmičkov. Potem ugotovim, da mi je odpadel vibram podplat 🙂 na desnem čevlju. Torej bom moral odleteti 🙂 . Malo čakam, da spet nekaj pihne. Dve simpatični dekleti mi držita rob padala, da se ne zaplete v trnje. Za hrbtno mi je premalo, zato se obrnem in potegnem.

Lepo odletim in takoj desno. Računal sem desno čez sedlo in dol v graben (na travnik za Pristavo), pa lepo drži in nekajkrat celo nemarno rukne in dvigne in me zgunca v termiki, tako da se odpeljem kar direkt čez griče (desno od Kuclja) na ravnino in pristanem čisto zraven Srednje vasi pri Polhovem Gradcu.

P1219 615 Polhograjska Grmada 2014-05-05 12-49-29

Zoranov let

Pokličem Grjolja, če je mogoče kje tukaj za pomoč, pa je v službi. Štopa ne dobim vse do Polhovega Gradca, tam pa mi nadaljnje pešačenje z eno krajšo nogo 🙂 prihrani šoferka, ki pa me zapelje le do križišča za gor. Pol ure še čakam naslednji štop, potem pa pri sosednji kmetiji nafehtam prevoz za gor. Novnov in vesel kot radio.

Kar je danes še vedno SV in bodo povsod nevihte, obvelja včerajšnji predlog za Prekmurje – na vitlo. Me pobere Manca v LJU (Manca, Erzo, Mega in jaz) in gasa. Nekje sta še Gorazd in Ščuka s svojim avtom. Erzo nam da nekaj osnovnih navodil, kako se starta na vitlo. Malo se lovimo na koncu, da najdemo štart, kjer se že pripravljajo prvi za vleko (Jošt Napret,…). Ščuka in Gorazd prideta tik za nami.

Še enkrat nam razložijo postopke starta, vleke in odklopa in potem se pripravimo. Prvi odvlečeni že scurijo in spet postavljajo. Potem pa naši. Midva z Manco še malo opazujeva. Erzu in Megu uspe edinima pobrati, vsi ostali bolj ali manj hitro scurijo in se bolj ali manj učinkovito vrivajo za naslednjo vleko.

Ko se pripraviva tudi midva z Manco, se naenkrat pojavi vrstni red po seznamu, ki ga na osnovi prijav (?) vodi lokalna administratorka. Ko sem že ves pripravljen na start na polju (od vročine ob čakanju v popolni bojni opremi me skoraj kap…), se vrine še enkrat Ščuka, ki ga potegnejo še enkrat, da ekspresno scuri še enkrat. Tam z desne bi tudi Gorazd še enkrat…

Ob komandah operaterja potegnem lepo naprej in sem v momentu v zraku in potem me vlečejo do končne višine in počakam, da popusti max.vleka in se odklopim in zapeljem… in mi tudi enkrat ne piskne, ampak samo v širokem loku scurim nazaj. Na sredo polja, tako da kar nekaj pešačim do starta.

 

Zoranov prvi vitel

Zoranov prvi vitel

Najprej imam še misel o drugem cugu, pa se vreme že tako poslabša in vse zapre, da v pišu vetra samo še pospravimo. Manca se je na koncu odločila za ne, saj po takem čakanju (in vrivanju drugih in seznamu, ki naju je postavil na konec) pri končni situaciji vremena ni več videla razloga za start…

Ščuka in Gorazd domov, midva pa v bližnjo gostilno, dokler se ne javi Erzo ali Mega. Mega se javi po postaji iz okolice Ptuja, češ da že curi. Greva v tisto smer (cca uro vožnje stran), Seveda še ni scuril in še leti. Vmes imava orkansko nevihto (tudi ščepec toče), ki naju zasleduje vse dokler ne pobereva mega pri Lovrencu na Dravskem polju.

Od Erza ne duha ne sluha. Po Megovih predvidevanjih je že na Gorenjskem… Odpeljemo se na naslednjo kavo (in nesojeni radler 🙂 ) v Slov.Bistrico. Vmes se končno javi Erzo, ki je pristal blizu Varaždina.

Erzovo vitlanje

Erzovo vitlanje

Obrnemo se nazaj in še enkrat do Ptuja in do Zavrča pri meji (Borl), kjer nam ga preda Marko Mihin.

Erzo v Žireh prepriča Gluhija, da gresta letet (in hkrati dobi prevoz 🙂 ). Najprej mislita še enkrat k nam in na Slajko, potem se odločita za Mrzli vrh, ki je bližje. Mi medtem gor po LCja in nato tudi mi v Žiri in na Mrzli vrh (mimo kmetije ki je “nastopala” v real.showu Kmetija…).

Erzo in Gluhi se na čudovitem startu ravno pripravljata na odlet v močnem levo-čelnem vetru. Vse v glavnem skrbi, ali bomo uspeli ob tem vetru pririniti ven iz doline.

Startajo: Gluhi, pa Reven in Erzo in gredo lepo nad grebenom vse do pumpe v Žireh.

Erzov let

Erzov let

 

Z Mirkom malo oklevava, pa nama Damjan daje navodila, da se je treba čim bolj držati desnega pobočja in bo šlo… Ko odleti Bogataj, edini ne pride nad greben in se tesno ob pobočju odpelje ven iz doline čez Ledinco in pristane čez Sorico. Mirko mi pomaga raztegniti cota klasso in se na koncu tudi sam odloči, da gre.

Dvignem v močnem vetru, ga balansiram, ker mi ga odnaša v desno in odletim. Ves čas tesno ob pobočju in tik nad smrekami pririnem do Ledince in pristanem na velikem travniku tik pred Sorico.

Zoranov let

Zoranov let

Mirka malo splakne in pristane malo pred vasjo na travniku pred vlečnico.

Mirkov let

Mirkov let

Gor po avte in potem se dobimo na pumpi za “zaključno analizo” dneva. Novnov 🙂 .