Včeraj zvečer smo se sicer dogovarjali, da bi naj bilo danes bolje na Primorskem, pa je zjutraj tam še vse mokro in neobetavno (napovedana burja je danes zelo močna burja ! ). Zato pa naj bi bilo na Štajerskem bolje. In Erzo predlaga, da gremo gor (prva postaja bo Hom-Prebold). Uki je tudi danes zraven, Mega pa ta smer ne mika in ima še nekaj nujnih del za dokončati… Potencialna Manca je nedosegljivo odsotna.

Tako se dobim samo z Erzom in Ukijem na izvozu Bizovik, preložita robo v LCja in proti Celju. Vmes pokličemo Frenka za lokalne info ob tem SV vetru in izbira Hom se mu zdi odlična.

Najprej odvijemo v Prebold do šolskega terena (da vsaj en skokec naredimo za začetek in si zazihramo vsaj en današnji let, če se kasneje ne bo izšlo…), kjer eni vadijo, piha kar v redu, je pa cesta do vrha še vedno zabasana, tako da si premislimo in gremo naprej proti Burkeljčevemu hribu (naslednji potencialni uvodni start), kjer pa nas ustavi ograjen hrib, neprijazen do padalcev. Nadaljujemo proti Homu.

Medtem ko spodaj čakamo na Frenkov prihod, obiramo bližnjo novodobno graščino s helikopterskim hangarjem. Lokovšek nas odpelje na pristanek, potem pa on z nami do pod vrh. Na sam vrh moramo peš in tu v kočo na pozdravni čaj (časti Frenk) in štrudel (tudi časti Frenk), ki pa se nedoločljivo zavleče in nam začne najedati naš  letalni čas…

Končno smo pri padalih na res lepem štartu (mene so skoraj prisilili, da vzamem za tak start 1.klasso). Hitro postavimo: odleti Erzo in malo zajadra, minutko za njim jaz, potem pa še Uki in Frenk. Okoli hriba proti S tik za Erzom, nad pristankom (Frenkov avto) in v rahlem dežju čez Savinjo, kjer moram pred zadnjim drevesnim šavjem zabremzati v desno čez cesto, kjer pristanem,

Zoranov let

Zoranov let

medtem, ko ga Erzo na klousiča preleti.

Erzov let

Erzov let

Ko pospraviva v dežju (sem vedel, da bi mora vzeti coto 🙂 ), že pride Frenk z lokalnimi kolegi,

Frenkov let

Frenkov let

ki nas zapeljejo do Ukija

Ukijev let

Ukijev let

in naprej gor po avto. Vso pot vedno močneje dežuje, tako da novodošli zaenkrat pozabijo na letenje…

Naprej proti V (naši ekspediciji se pridruži tudi Frenk s svojim avtom), kje pričakujemo konec dežja. Kmalu za Štorami je res cesta že suha. Mimo graščine Jelše in kratek ovinek na Sv.Rok – romarsko cerkvico nad Šmarjem pri Jelšah, kjer Frenk obljublja štart, pa se izkaže, da v tem (šibkem) vetru stvar ne bo izvedljiva (meni se sicer zdi, da so glavni problem kapelce in špičasti križi, na katere se ne bi rad nataknil …).

In gremo naprej. Zdaj vzame vajeti trdo v roke Erzo (v bistvu se že gibljemo po včerajšnjih trasah Erza in Ukija), ki predlaga ponovitev včerajšnjega starta Šerovo (katerega track včeraj ni uspel in tako uradno ni letel tam 🙂 … ). Zapeljemo se gor do kmetije in še 5 min na vrh travnika, pa smo na startu.

Spet hitro postavimo: Erzo, jaz (jasno, da sedaj cota klasse) in Uki … Odletimo in pristanem v dolinici pred cesto

Erzov let

Erzov let

(Erzo najde še svoje rokavice, od včeraj pozabljene)

Zoranov let

Zoranov let

…pospravimo…

Ukijev let

Ukijev let

in potem čakamo Frenka, ki je nekaj zaštrikal in večkrat popravlja in ponavlja, dokler končno ne vzleti.

Še naprej na ogled nekaj lokacij, pa nič uporabnega, zato se  Erzo viteško ponudi za šoferja za včerajšnji Orehovec (itak je, razen začetnega Boča, vse ostalo včeraj letel samo Erzo, Uki pa vozil…), da bomo še kaj sigurnega odleteli tudi mi.

Na start po čudovitem zračnem vinogradniškem grebenu čez Tinski vrh. Start Orehovec je ogromno travnato pobočje, kjer piha sprva idealno gor (hitro začnemo postavljati), potem pa nekajkrat tako prbije SV, da nas kar vse mine.

Ko se malo umiri, odleti v dinamično ozračje najprej Uki, ki pristane na travniku čez dolinco.

Ukijev let

Ukijev let

Potem izkoristim zatišje jaz, ki mi v kratkem jojo letu ni čisto jasno, kje bom pristal, pa na koncu pristanem malo pod Ukijem.

Zoranov let

Zoranov let

In potem spet čakamo Frenka, ki kar nekajkrat ponovi start (je že v luftu, pa sede na travo…), dokler mu nazadnje le ne uspe in tudi on pristane po jojo letu v dolinici nekaj metrov pod nama.

Frenkov let

Frenkov let

Erzo pride  do nas s Frenkovim avtom, gor po LCja zapelje mene in potem še na naslednji ogled. Malo sem in tja in malo naokoli, predno pridemo na potencialni start.

Erzo si tu na vsak način želi odleteti, pa ga na srečo ustavi napačna smer vetra, ker ga betonski stebri, našpikani po vzletnem travniku, očitno ne ustavljajo…

Potem pa je na srečo že tako pozno, da se zapeljemo proti Šentjurju (slovo od Frenka) in naprej po mariborski smeri avtoceste – proti LJU 🙂 …

Greva naprej proti J. Predlagam najprej Rožar, saj je najin tajni projekt pri Kikirikiju še daleč, pa Erzu ne potegne … in velikodušno ponudi mojo bolečino – Sv.Križ (Gradiščica), ki je bližje (in ga on itak že ima – res pa ne še letos 🙂 ). Nebo je sicer temno in neprijazno, piha pa ugoden JV, kar bi pomenilo start v drugo – lepšo smer (in potem kritičen ovinek čez sedelce… o čemer smo že razmišljali). In sem seveda takoj za.

Že šestič parkiram na znanem mestu 🙂 .  Erzo vzame lahko opremo, jaz coto in gor. Na vrhu piha ravno prav, vendar malo preveč z leve (čisti V). Startati je treba proti JV, sicer bo problem priti čez sedelce…

Erzo je spet prvi pripravljen, lepo dvigne, potem pa mora po položnem pobočju kar malo laufati in posiliti naprej in v desno, da ga končno le vzame. Še predno dokončno postavim po drekih in mokri travi, že javi s pristanka, da je bilo čez sedlo na klousiča.

Erzov let

Erzov let

Potegnem še sam in gre krasno na mestu gor, vendar me laufanje diagonalno na veter noče odlepiti, tako da prekinem na sredi pobočja. Malo obiranja s trnastih grmičkov (malenkost – samo 10 min 🙂 ) in nazaj na vrh.

Drugič potegnem čisto na V in ga tako tudi držim nad sabo, odšetam pa diagonalno v desno in se odlepim in takoj odvijem v desno “na kol” in se lepo nad drevesi pospešeno (Venturi na sedelcu, pa to…) odpeljem čez pobočje v dolino in pristanem zraven Erza, ki je medtem že pospravil.

 

Zoranov let

Zoranov let

On pešaka gor po LCja, jaz pa pospravim in obojno robo odnesem vedrit k brezoviški cerkvici, saj je ravno začela sodrasta nevihta. Ko pride Erzo z LCjem, v mraku še nabere regrat za večerjo in gasa med dežjem na Vrhniko.

Ful zadovoljen, ker je ena od velikih bolečin potešena 🙂 .

 

Erzov komentar leta: F & H! Najprej letiš, potem hodiš po avto! Sv. Križ odleten tudi na JV!

Danes napovedano bolj slabo vreme, pa sploh ni. Napovedan ugoden JZ. Kljub jutranjemu dežku, dopoldan sonce v LJU. Nevidni MM zjutraj organizira Brestovico. Boris se je že včeraj javil, da danes gre na kakšne nove starte. Ko se slišiva je v igri najprej Megov grič, pa mi je samo to premalo, zato Boris hitro predlaga še Zmajarsko (smo že vsi bili tam na ogledih, odletel je pa samo Erzo…) in me ful zakuri. Erza nič preveč ne zanima (saj razumemo, da je žalosten, ker Planinsko polje že upada 🙂 … ).

In sva z Borisom ob 12h sama na cestniski Logatec. Med potjo  Ščuka javi, da je na Krasu ful razvoj in odpove. Na Uncu naju skoraj odplakne nevihta s ceste, v Postojni že suha cesta (predam stari sedež na testiranje Tomažu) in brbr naprej. V Vipavi že sonček in lepe bazice (tu in tam kakšna temna).

Na pristanku zaparkirava LCja zraven Samovega kombija, ki nalaga edine tri padalce. Sva že notri in Samo po dostavi na Lijak brez problema nama podaljša prevoz do Zmajarske rampe (1 dodatna pika za oba 🙂 ).

Na Zmajarski sonček in piha idealno. Samo pomaga raztegniti Borisu Queena. Boris elegantno odleti in že je nekaj 10m nad startom. Potem še jaz raztegnem coto, Samo pomaga in še malo posname. Cota gre lepo gor in zagrabi že po treh korakih, tako da na robu (kjer je veter močnejši) samo stopim v zrak in me že lifta gor.

Sličica

Najina starta

Hitro sem na 1100, tik pod bazami, ne da bi se kaj posebno trudil. V tangicah se počutim malo golega (in mi je v teh višavah kar hladno, saj sploh nisem računal na jadranje in tako dviganje – nimam puhovke 🙂 ). Samo peljem se v smeri Lijaka in vse drži. Uživancija totalna. Boris je nekaj nad mano in zapelje v bazo, ko pa mene dvigne do nje in me začnejo oblivati meglice, se raje odpeljem bolj nad dolino in ven iz baze (kjer je še bolj hladno). Rahlo me spušča in ko pridem nekje pred Lijak, se spet zapeljem bolj proti planoti in dobim lepo dviganje. Še naprej proti Danijelu in zunaj nad dolino v rahlem spuščanju pred pristanek. Na višini 400m je že občutno topleje, zato se zapeljem spet malo proti startu in tu nad vinogradi ob vznožju še 15 min jadram na višini 400m sem in tja, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Neverjetno razkošno jadranje v tangicah in s coto (in hladu zaradi nepričakovane dolžine in višin 🙂 ) !  pa še novnov za oba. In samo kakšnih 5-6 padalcev nas je danes tu izkusilo to razkošje 🙂 ! Ko pospravljam, pokliče Erzo, ki mi kar ne verjame, da je bilo res tako super. Potem pristane še Boris, tudi ves navdušen.

Borisov let

Borisov let

V avto in naslednjemu cilju naproti.

Erzov osebni komentar 🙂 :
tole res ne razumem več- zakaj cota, ta je vendar za skokce, mogoče dež. Tu bi pa že lahko letu s pravim padalom – in puhovko!! 
Moj odgovor:
  1. Sem pričakoval samo skokec
  2. Sem pričakoval onegavljenje na startu, torej tangice, da sem bolj okreten, ne pa velik zic
  3. Rook je zložen v zaprtem zicu in pripet
  4. To je bil zame projekt – ne bi vlačil iz trnja rooka
  5. Robo sem vzel v kombi na pristanku, ko nisem vedel, da bo idealno…
 
Se ti zdi razumno ?