Danes napovedano bolj slabo vreme, pa sploh ni. Napovedan ugoden JZ. Kljub jutranjemu dežku, dopoldan sonce v LJU. Nevidni MM zjutraj organizira Brestovico. Boris se je že včeraj javil, da danes gre na kakšne nove starte. Ko se slišiva je v igri najprej Megov grič, pa mi je samo to premalo, zato Boris hitro predlaga še Zmajarsko (smo že vsi bili tam na ogledih, odletel je pa samo Erzo…) in me ful zakuri. Erza nič preveč ne zanima (saj razumemo, da je žalosten, ker Planinsko polje že upada 🙂 … ).
In sva z Borisom ob 12h sama na cestniski Logatec. Med potjo Ščuka javi, da je na Krasu ful razvoj in odpove. Na Uncu naju skoraj odplakne nevihta s ceste, v Postojni že suha cesta (predam stari sedež na testiranje Tomažu) in brbr naprej. V Vipavi že sonček in lepe bazice (tu in tam kakšna temna).
Na pristanku zaparkirava LCja zraven Samovega kombija, ki nalaga edine tri padalce. Sva že notri in Samo po dostavi na Lijak brez problema nama podaljša prevoz do Zmajarske rampe (1 dodatna pika za oba 🙂 ).
Na Zmajarski sonček in piha idealno. Samo pomaga raztegniti Borisu Queena. Boris elegantno odleti in že je nekaj 10m nad startom. Potem še jaz raztegnem coto, Samo pomaga in še malo posname. Cota gre lepo gor in zagrabi že po treh korakih, tako da na robu (kjer je veter močnejši) samo stopim v zrak in me že lifta gor.
Najina starta
Hitro sem na 1100, tik pod bazami, ne da bi se kaj posebno trudil. V tangicah se počutim malo golega (in mi je v teh višavah kar hladno, saj sploh nisem računal na jadranje in tako dviganje – nimam puhovke 🙂 ). Samo peljem se v smeri Lijaka in vse drži. Uživancija totalna. Boris je nekaj nad mano in zapelje v bazo, ko pa mene dvigne do nje in me začnejo oblivati meglice, se raje odpeljem bolj nad dolino in ven iz baze (kjer je še bolj hladno). Rahlo me spušča in ko pridem nekje pred Lijak, se spet zapeljem bolj proti planoti in dobim lepo dviganje. Še naprej proti Danijelu in zunaj nad dolino v rahlem spuščanju pred pristanek. Na višini 400m je že občutno topleje, zato se zapeljem spet malo proti startu in tu nad vinogradi ob vznožju še 15 min jadram na višini 400m sem in tja, potem pa se odpeljem na pristanek.
Zoranov let
Neverjetno razkošno jadranje v tangicah in s coto (in hladu zaradi nepričakovane dolžine in višin 🙂 ) ! pa še novnov za oba. In samo kakšnih 5-6 padalcev nas je danes tu izkusilo to razkošje 🙂 ! Ko pospravljam, pokliče Erzo, ki mi kar ne verjame, da je bilo res tako super. Potem pristane še Boris, tudi ves navdušen.
Borisov let
V avto in naslednjemu cilju naproti.
Erzov osebni komentar 🙂 :
tole res ne razumem več- zakaj cota, ta je vendar za skokce, mogoče dež. Tu bi pa že lahko letu s pravim padalom – in puhovko!!
Moj odgovor:
- Sem pričakoval samo skokec
- Sem pričakoval onegavljenje na startu, torej tangice, da sem bolj okreten, ne pa velik zic
- Rook je zložen v zaprtem zicu in pripet
- To je bil zame projekt – ne bi vlačil iz trnja rooka
- Robo sem vzel v kombi na pristanku, ko nisem vedel, da bo idealno…
Se ti zdi razumno ?
