Greva naprej proti J. Predlagam najprej Rožar, saj je najin tajni projekt pri Kikirikiju še daleč, pa Erzu ne potegne … in velikodušno ponudi mojo bolečino – Sv.Križ (Gradiščica), ki je bližje (in ga on itak že ima – res pa ne še letos 🙂 ). Nebo je sicer temno in neprijazno, piha pa ugoden JV, kar bi pomenilo start v drugo – lepšo smer (in potem kritičen ovinek čez sedelce… o čemer smo že razmišljali). In sem seveda takoj za.

Že šestič parkiram na znanem mestu 🙂 .  Erzo vzame lahko opremo, jaz coto in gor. Na vrhu piha ravno prav, vendar malo preveč z leve (čisti V). Startati je treba proti JV, sicer bo problem priti čez sedelce…

Erzo je spet prvi pripravljen, lepo dvigne, potem pa mora po položnem pobočju kar malo laufati in posiliti naprej in v desno, da ga končno le vzame. Še predno dokončno postavim po drekih in mokri travi, že javi s pristanka, da je bilo čez sedlo na klousiča.

Erzov let

Erzov let

Potegnem še sam in gre krasno na mestu gor, vendar me laufanje diagonalno na veter noče odlepiti, tako da prekinem na sredi pobočja. Malo obiranja s trnastih grmičkov (malenkost – samo 10 min 🙂 ) in nazaj na vrh.

Drugič potegnem čisto na V in ga tako tudi držim nad sabo, odšetam pa diagonalno v desno in se odlepim in takoj odvijem v desno “na kol” in se lepo nad drevesi pospešeno (Venturi na sedelcu, pa to…) odpeljem čez pobočje v dolino in pristanem zraven Erza, ki je medtem že pospravil.

 

Zoranov let

Zoranov let

On pešaka gor po LCja, jaz pa pospravim in obojno robo odnesem vedrit k brezoviški cerkvici, saj je ravno začela sodrasta nevihta. Ko pride Erzo z LCjem, v mraku še nabere regrat za večerjo in gasa med dežjem na Vrhniko.

Ful zadovoljen, ker je ena od velikih bolečin potešena 🙂 .

 

Erzov komentar leta: F & H! Najprej letiš, potem hodiš po avto! Sv. Križ odleten tudi na JV!

Danes napovedano bolj slabo vreme, pa sploh ni. Napovedan ugoden JZ. Kljub jutranjemu dežku, dopoldan sonce v LJU. Nevidni MM zjutraj organizira Brestovico. Boris se je že včeraj javil, da danes gre na kakšne nove starte. Ko se slišiva je v igri najprej Megov grič, pa mi je samo to premalo, zato Boris hitro predlaga še Zmajarsko (smo že vsi bili tam na ogledih, odletel je pa samo Erzo…) in me ful zakuri. Erza nič preveč ne zanima (saj razumemo, da je žalosten, ker Planinsko polje že upada 🙂 … ).

In sva z Borisom ob 12h sama na cestniski Logatec. Med potjo  Ščuka javi, da je na Krasu ful razvoj in odpove. Na Uncu naju skoraj odplakne nevihta s ceste, v Postojni že suha cesta (predam stari sedež na testiranje Tomažu) in brbr naprej. V Vipavi že sonček in lepe bazice (tu in tam kakšna temna).

Na pristanku zaparkirava LCja zraven Samovega kombija, ki nalaga edine tri padalce. Sva že notri in Samo po dostavi na Lijak brez problema nama podaljša prevoz do Zmajarske rampe (1 dodatna pika za oba 🙂 ).

Na Zmajarski sonček in piha idealno. Samo pomaga raztegniti Borisu Queena. Boris elegantno odleti in že je nekaj 10m nad startom. Potem še jaz raztegnem coto, Samo pomaga in še malo posname. Cota gre lepo gor in zagrabi že po treh korakih, tako da na robu (kjer je veter močnejši) samo stopim v zrak in me že lifta gor.

Sličica

Najina starta

Hitro sem na 1100, tik pod bazami, ne da bi se kaj posebno trudil. V tangicah se počutim malo golega (in mi je v teh višavah kar hladno, saj sploh nisem računal na jadranje in tako dviganje – nimam puhovke 🙂 ). Samo peljem se v smeri Lijaka in vse drži. Uživancija totalna. Boris je nekaj nad mano in zapelje v bazo, ko pa mene dvigne do nje in me začnejo oblivati meglice, se raje odpeljem bolj nad dolino in ven iz baze (kjer je še bolj hladno). Rahlo me spušča in ko pridem nekje pred Lijak, se spet zapeljem bolj proti planoti in dobim lepo dviganje. Še naprej proti Danijelu in zunaj nad dolino v rahlem spuščanju pred pristanek. Na višini 400m je že občutno topleje, zato se zapeljem spet malo proti startu in tu nad vinogradi ob vznožju še 15 min jadram na višini 400m sem in tja, potem pa se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Neverjetno razkošno jadranje v tangicah in s coto (in hladu zaradi nepričakovane dolžine in višin 🙂 ) !  pa še novnov za oba. In samo kakšnih 5-6 padalcev nas je danes tu izkusilo to razkošje 🙂 ! Ko pospravljam, pokliče Erzo, ki mi kar ne verjame, da je bilo res tako super. Potem pristane še Boris, tudi ves navdušen.

Borisov let

Borisov let

V avto in naslednjemu cilju naproti.

Erzov osebni komentar 🙂 :
tole res ne razumem več- zakaj cota, ta je vendar za skokce, mogoče dež. Tu bi pa že lahko letu s pravim padalom – in puhovko!! 
Moj odgovor:
  1. Sem pričakoval samo skokec
  2. Sem pričakoval onegavljenje na startu, torej tangice, da sem bolj okreten, ne pa velik zic
  3. Rook je zložen v zaprtem zicu in pripet
  4. To je bil zame projekt – ne bi vlačil iz trnja rooka
  5. Robo sem vzel v kombi na pristanku, ko nisem vedel, da bo idealno…
 
Se ti zdi razumno ?
 
 
 

 

Ko sva pri Razdrtem, se javi Erzo, da ne gre na Megov start, ker že divja proti Vremščici. Nevidni MM je ugotovil, da so se razmere na Krasu popravile in je že na poti proti startu.

Tako sva tudi na Uncu sama (pa še Mega ima delo in nama ne pride delati družbe pred svojim pragom 🙂 ). Zapeljeva se na že znani griček (večina polomije je že pospravljene), zaparkirava pri kočici pod vrhom in gor. P

iha direkt od J po pobočju gor, mogoče malo neenakomerno. Postaviva in jaz prvi potegnem, se lepo odlepim od tal, potem me skoraj prizemlji (trenuten izpad vetra), pa me spet dvigne čez polomljene bore spodaj in se zapeljem čez trofazno (precej na klousiča…) na travnik proti glavni cesti.

Zoranov let

Zoranov let

Malo za mano pristane še Boris.

Borisov let

Borisov let

Gor po avto, Boris pa medtem pospravi najino kramo. Dva novnova danes 🙂 !!

Ko pridem v LJU, se Erzo javi po uspešnem jadranju (2 x do 1400) na Vremščici 🙂 .

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: že čez dan me Gabi draži z odpravo na zmajarsko – me ne gane. Potem se pretežno sončen dan prevesi v oblačen in še plohe se pojavljajo. Šiht zapustim po 15h odločen že, da grem na leho – njivo vsaj pogledat kako je polomilo hrast…. ko dobim urgentni klic Magičnega, dase Vremšca puca odvečnih oblakov. Itak obrnem, takoj! Lepa urca letenja z dvakratnim pomakanjem baz na 1400!

Danes vsaj dežuje ne, čeprav je še vedno slabo. Jutranji V naj bi čez opoldne obrnil na JZ. Erzu pravim, da danes morava iti, saj bi sicer spet rinil na Planinsko jezero… Na projekte, saj za resno letenje ne bo nikjer. In se odločiva za J – Pivško ali Primorsko.

Ko se voziva mimo Postojne, je tu še vedno burjica, Kovk pa javlja, da je ravno obrnilo na JZ (2,8/3,7). Vendar naju Kovk ne zanima in zavijeva proti Pivki. Tu dimniki kažejo S. Zaradi obvoza se ustaviva in razgledava na sprehajalnem gričku nad Pivko (bunkerji in partizanski spomenik) in Erzo takoj uoči travnik na nasprotnem gričku: Kerin. Glede na veter je idealen, čeprav izgleda kot nek “šolski teren”.

Preveč mi ni, ampak Erzo kar zavije tja (on ima demokracijo danes v rokah), dokler gre z avtom. Samega ga ne pustim na grič in kmalu sva na vrhu travnika, pod gozdičkom.

Pivsko 001-IMG_2865

Erzov trakec pokaže, da piha (skoraj) idealno. Postavi Erzo

Pivsko 003-IMG_2866

in počaka, da malo močneje pihne

Kerin, spodaj Pivka

in lepo odleti, zavjuga v desno in čez trofazno zapelje na spodnji travnik pred tovarno.

podled nazaj gor, razlike 70 m

 

Erzov let

Erzov let

Jaz postavim v gosto povaljano travo, kjer je tudi precej polomljenih vejic. Kao preverim štrikce in počakam, da vsaj malo pihne, ker je medtem skoraj ponehalo. In ko se trakec dvigne, hitro potegnem, pa padalo sploh noče gor, čeprav forsiram – in vidim večjo vejo med štrikci. Med tekom podrem  in potem obiram 10 min štrikce z edinega trnastega grmička na travniku, kamor je padlo padalo 🙁 .

Erzo medtem pospravi in pešači nazaj gor proti avtu. Jaz pa tudi gor na start. Postavim še enkrat in otrebim vejice s štrikcev in sem moker, da kar teče z mene (puhovka, pa to…). Spet moram čakati, ( Erzo me snema ), da vsaj malo pihne in potegnem in gre lepo gor in se odlepim in zavjugam, pa gre le dol, tako, da zabremzam pred trofazno in pristanem na travniku tik pred droti.

Zoran leti

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov in nekaj sva za danes že naredila.

Erzov komentar leta: KERIN: Rafael, ti imaš kar štart imenovan po hribu. Za časa življenja…. Ker je obvoz po Špetru na Krasu (Pivki), se zaustaviva na gričku z bunkerji in podobnimi betonskimi obeležji. Gledat veter, ki je precej S in mi pade v uč tole. Gremo probat!
Komentarji (1)

Zdaj naprej proti Knežaku. Erzo ima v mislih staro poseko nad Knežakom, ki jo je že nekajkrat omenjal v teh krajih.

Zavijeva med jezerci proti Baču in se ustaviva pred Obrobo in nazaj pogledava na poseko. Meni zgleda precej zarasla, ampak Erzo je odločen: greva gor.

Zaparkirava nad Knežakom in med šibjem in šavjem gor. Neprebavljivo (če bo takšno na vrhu, bova morala samo dol). Med 100m vzponom spet vse teče z mene (puhovka pa to,… da moje kondicije sploh ne omenim…).

Pivsko 006-IMG_2870Pivsko 007-IMG_2871

Na vrhu trnje in malo manj šavja.

novo, neimenovano jezero med Knežakom in Bčem

Erzo malo popuca, jaz lovim sapo. Realno ne pričakujem, da bova odletela. Erzo postavi in preveri vsak štrikec okoli vsakega trna.

Pivsko 009-IMG_2873

Piha po hribu gor – skoraj nič, malo z levo, malo z desno tendenco. Ko se trakec malo dvigne, potegne, lepo dvigne padalo (brez šare med štrikci) in zalomasti med šavjem in laufa in … laufa in se končno odlepi s tal. Bravo !

Ko začnem razgrinjati padalo po trnastih grmičkih že pristane tik pod Obrobo.

Pivsko 010-IMG_2874

 

Erzov let

Erzov let

 

Od tu pogleda gor proti meni

Pivsko 011-IMG_2876pogled nazaj na Reber, poseko

Jaz pa še vedno ne verjamem, da mi bo uspelo. Preveč šavja. Prav vsako vrvico dvakrat preverim in položim čez trnje in šavje. Potem se vpnem in čakam, da bo kaj pihnilo (spet se je umirilo). Vem, da imam v tem šavju na voljo samo en poskus.

Ko končno trakec malo zaplapola, potegnem … in gre gor. Čutim, da je lepo nad mano, vendar me vleče zelo v desno (piha malo s strani) in lomastim med trnjem in šavjem v desno in bremzam z levo in ga nekako usmerim naravnost in končno začutim, da malo nosi. In še bolj polaufam in me obrži nad tlemi in sem v zraku tik nad šibjem. Samo naravnost ven se odpeljem in zavriskam in že letim visoko nad poplavljenimi travniki. In pristanem pod Obrobo, le malo pred Erzovim pristankom.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, je že pri meni z avtom. Novnovnov!

Erzov komentar leta: Tole smo bili dolžni že par let, odkar so posekali. Poseka je skoraj neužitna, v zaraščanju, trnju. Tudi brez vetra uspeva oba odleteti…