by ·Komentarji so izklopljeni za 140121 Primskova gora P1125 16:02:41

Ker pa ura še ni  tri, greva še na en bolj zaresen start (Primskovo goro predlaga Erzo), če bo.

Nazaj na avtocesto, do Ivančne gorice, mimo Stične in skozi Šentvid pri Stični in Radohovo vas na Primskovo goro, kjer smo se enkrat že razgledovali.

Na takrat izbranem startu piha V kar je čisto z leve (meni sploh ni simpatičen). Še gor do cerkvice, kjer je meni bolj simpatičen potencialni start, ki pa zahteva J (in je trenutni veter že skoraj od zadaj…). Doli je že rahlo megličasto in vse skupaj tudi malo mračno, tako da se že skoraj predava. Pa Erzo vseeno hoče pogledati še po kolovozu pod vasjo.

Zapeljeva dol in odpre se prekrasen travnik, kjer piha idealno po pobočju gor. Vzameva robo in na travnik. Situacija mi je vlažno nesimpatična, ampak prilika je tu.

Erzo postavi, dvigne in odleti in takoj odvije desno čez gmajno ven.  Malo zavjuga sem in tja in pristane pri kmetiji v dolini.

Erzov let

Erzov let

Potegnem takoj za njim in se odpeljem malo niže proti sedelcu in potem desno ven. Sem nekaj nižji, vendar vseeno varno čez gozdni rob in nad dolino. Pristanem na sluzasto blatno mokrem travniku pod isto kmetijo, kjer se Erzo že pogaja za prevoz.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim in pridem gor, nama domačin že ponuja lokalno kapljico (jaz vozim in se ubranim). Malo nakladamo, potem pa naju zapelje gor do vasi. Prijazno se posloviva od prevoza, pretovoriva v LCja in še na kratko izvidnico na sosednji hrib.

Dan se že končuje, zato obrneva v dolino in nazaj proti Lju. Še tretji novnov (nov) 🙂 .

Erzov komentar leta: 3. nov danes: Tretjič v življenju na gori, vsakič sem se spogledoval z letenjem. Prejšnjič smo že določili dva možna štarta – če bo pihalo prav. In danes seveda ne piha prav, zato nekam pod hiše, kjer “odkrijem” obsežne travnike za današnji veter (JV, V). Prvi olc treki tule. Spodaj pa kmet, ki naju je zapeljal nazaj po avto pove, da se je tod nekoč že letelo. Turčin bi morda kaj vedel (več kot 15 let nazaj)?

by ·Komentarji so izklopljeni za 140120 Vinji vrh P1121 14:48:09

Napoved kar slaba za vso Slo, ampak na Dolenjskem najdem luknje (modrina+sončni žarki). Takoj mi pride na misel Vinji vrh (JZ je tudi napovedan…). Ko se slišiva z Erzom, ima tudi on v mislih točno Vinji vrh (telepatija ? – no, v resnici dela kombinacije z Mirkom, ki je na “dopustu” v Čatežu in to je v ono smer…). Samo še uro določiva za 13. – Rutar.

Pretovorim večino robe iz LCja v avtobus. Na poti dol že takoj panika: v Čatežu malo mrci  in piha bolj nek JV (pravi Mirko). Pa res je tam doli vse oblačno, tako da na Višnji kar ven zapeljeva (tam je tudi en projekt še v igri…) in preveriva pri lokalcih (Desus). Ti so že v bližnji gostilni, ker so današnjo Višnjo goro že odleteli (bilo je idealno…). Mencava ob cesti, potem pa pokliče Mirko, da le ni tako slabo tam doli in midva gasa naprej, on pa nazaj (od Čateža proti Otočcu).

Ko začne kapljati po šipah in gledava neprodirno sivino pred sabo proti Gorjancem, se pri NM drugič izločiva iz prometa. Erzo si puli lase (vsaj ima kaj), jaz sem stoičen (nimam kaj puliti 🙂 ): kam to rineva, ko pa je bilo pri Višnji še kar (idealno po Desusu) ? Spet pogovor z Mirkom, okoliški dimi tudi vlečejo bolj od Z (no, kakor kje: sta tudi dve sosednji hiši, kjer vleče dim v popolnoma nasprotnih smereh…) in gasa naprej. Kar bo pa bo (jaz). Kamor gre bik, naj gre še štrik (Erzo).

Na Kronovu ven in do Bele cerkve in potem se lovimo z Mirkom (Erzo si puli še preostanke las, saj zamujamo ključne trenutke…). Ko se končno najdemo in prisede v avtobus, se naprej lovimo, tokrat s cestami gor: kar nekaj je napačnih, ali pa se peljemo proti napačni cerkvi. Končno najdemo pravo cerkev in zbezljamo na start v mrcenju.

Z Mirkom že raztegujeva, ko se Erzo še preobuva in povzroča konflikte z lokalnim prebivalstvom. Ko smo raztegnjeni, že kaplja, ampak veter je pa konkreten in trakci plapolajo in potegnem prvi v dež, takoj za mano Mirko in Erzo kot zadnji. Ko pridem iz poseke, me liftne gor, malo razruka in nekajkrat kar popolnoma zabremza. Ker vedno bolj škreblja po padalu, samo odfuram proti pristajnemu gričku.

Zoranov let

Zoranov let

Med skupmetanjem robe lepo dežuje. Pristane Mirko pred gričkom.

Dež ponehuje. Pristane Erzo (ki je seveda kljub dežju malo pojadral sem in tja).

Erzov let

Erzov let

Ko dokončno pospravimo, tudi deževati dokončno neha. Do Mirkovega avta in gor po avtobus. Tu je pa dokončno nehalo pihati. Ogled cerkve od zunaj in prisluškovanje telefonskim-mešanopartnerskim-otroško-problemskim odnosom…

Moj novnov 🙂  (Erzo pa je tu že bil, torej le nov)…

Erzov komentar leta: dežja sicer ni, se pa spodaj po Dolenjski ponuja res rahel JV. Pod gričem se sestane vrhniška in začasno čateška veja kluba ob asistenci še enega. Ko končno le najdemo na hrib po vseh cesticah, ki so, piha na štartu na koncu tudi 5m/s, da nas kar izstreli nad štart. Žal pa tudi vse bolj dežuje. Ko scurimo, poneha tudi dež in zdi se, še posebej, ko pridemo nazaj gor, kjer ne piha nič, da je bil vetrovni val gnan s tisto ploho, ki je bila.
 
 

by ·Komentarji so izklopljeni za 140120 Čužnja vas P1122 16:43:35

Ker je dan še mlad in več ne dežuje (če bi tu, pa kje drugje sigurno ne bi…) je treba najti še en novnov za Erza. Gledamo po zemljevidu in se odpeljemo dol proti Šmarjeti in ogledujemo in se ustavljamo na vsakem pobočju, ki vsaj malo visi dol in proti Z (tako zahtevo kažejo lokalni dimi – kar se smeri neba tiče, mislim). Mirko je z nama, svoj avto je pustil pri Šmarješkem britofu, ker njemu ni več treba in bo naju peljal, kamor bova želela – itak ima časa na pretek, saj je svoj zdraviliški šiht za danes že opravil…

Obiščemo Zbure in se na koncu odpeljemo v Raduljsko hribovje. Ko smo enkrat po slemenih, ogledujemo vsako fliko brez vinogradov (ki pa so v večini in flik skoraj ni, če pa je že kakšna, ni pristankov…). Končno se ustavimo v Čužnji vasi na gričku, kjer je lep strm travniček. Z vrha zbiralnika za vodo (ki je 1,5m višji od okolice) je lep razgled na ugašajoči dan in na travniček (idealno za startat, piha idealno močno gor – le delno z desne). Spodaj pa skoraj 100m niže dolinica in okoli sama gmajna. Že obupamo, pa skočim do roba in vidim, da je na dnu dolinice med drevjem majhen travnik. Pokažem Erzu (velikost in predvsem dolžina potencialnega pristajalnega travnička nista znani) in že razteguje (bo že spodaj videl, če je dovolj prostora za pristati 🙂 ).

Še meglice se naberejo prav v dnu, ko se požene čez telefonski drot in zavjuga po zraku. Čim dlje naravnost, potem pa ostro na levo in dol na dno. Ali je podrajsal po drevju ali pa ušesa potegnil, ni čisto jasno. In menda pristane (se ne vidi, ker se pač ne vidi skozi drevje 🙂 ).

Erzov let

Erzov let

Mirko pokliče, pa doli seveda ni signala. Malo hreščanja, potem pa kar zavpije, da pride nazaj gor… Meni tega res ni treba… Pa še cota je od prej že čisto mokra… Erzo pride v vidno polje in začne zlagati… Ampak piha pa še vedno lepo in meglice so se malo razredčile po dnu. No, vsaj tako zdajle zgleda od zgoraj… In sem pri avtu in v tangicah, medtem, ko mi Mirko razvleče coto.

In potegnem in lepo preletim kabel in zapeljem naprej, dokler se da in na levo do drevja in oster zavoj v desno in v meglicah na klousiča mimo drevja na levi in bremzam in sem visoko in še bremzam in še bremzam in … hvalabogu je travnik dovolj dolg, da pristanem 5m pred koncem… 

Zoranov let

Zoranov let

Ko stlačim mokroto skupaj, me čaka še matranje po hribu navzgor.

Na vrhu o avtobusu in 2 potnikih ne duha ne sluha. Po telefonu zvem, da prihajata z ogleda še enega potencialnega odleta (seveda je treba izkoristiti čas, ko sem se spravljal nazaj gor) !!… Še zaključno druženje v bližnjem kmečkem turizmu (piri in radlerji in domača dolenjska kranjska klobasa s hrenom in namizni fuzbal Mirko:Erzo).

Potem pa na britof in slovo od Mirka in v temini večera nazaj v Lju… Novnovnov 🙂 ! 

Erzov komentar leta: To je najlepše, ko se samo še v pomirjeni paniki v zadnji uri dneva voziš po pokrajini. Ne pričakuješ več, da bi se lahko kaj našlo – zgodilo. In se zapelješ na griček in glej jo luknjo spodaj in tu ni vinograda! En telefonski kabel za preletet, megla se nabira spodaj, pristanek ni videt majhen in bistveno: piha 2 m JZ, dovolj tudi za mokro padalo. Jupiiiiiiii!

by ·Komentarji so izklopljeni za 140115 Lisec-Vel.Bloke P1119 16:48:42

Ko odložim Voyca, spet pognjavim Erza. Kar nekam mu ni. Predlagam 1.Koreno :”ja pa se res nekaj puca na Vrhniki, sam Koreno me ne zanima…”,  in 2.obveznost na Uncu: “ja, koliko pa je že ura,… no, kdaj boš na Vrhniki…”.

Na vrhniški pumpi se zbaše v LCja s prvo in tretjo klaso (XC3) in do Unca in gor na grič.

JV iz Višnje gore, pa z vrha Krima, pa z ne vem katerih še drugih postaj je tu SZ ! Edina smer, ki pa tu res ni uporabna. Malo modrujeva (vmes Erzu šklepetajo klikerji 🙂  ) – na Slivnici je SV, se pa lepo vidi do vrha brez megle od tu… – in se spomni na Veliki Piškovc na Blokah, če bo tam JV. Ker je SV še vedno na Slivnici, med potjo Piškovc postaja vprašljiv. Klikeri spet šklepetajo. V Grahovem odvijeva v temačne gozdove Notranjske in od zadaj na Bloško planoto.

Erzov kec iz rokava: Lisec nad Velikimi Blokami – nekdanje smučišče obrnjeno na SV. Rahlo kaplja… Z makadama od Radleka na travnike in od JZ z LCjem gor do zadnje strmine in ven. Zdaj že kaplja (ne več rahlo). Erzo je v dilemi katero robo. Zame tu ni dileme (cota klasse), bolj je dilema če sploh kaj vzameva, ali greva samo na ogled (vse je oblačno-temačno in že rahlo dežuje-vmes sodra). Da končam njegovo dilemo, mu predlagam njegove tangice. Vzame še tretjo klaso (XC3) in greva gor.

Ko se pobočje prelomi, po položnem travniku do poseke… ki pa je v zgornjem delu popolnoma zaraščena s šavjem in šibjem (res pa ni velikih motečih elementov in zadaj za robom je krasen, travnat startni prostor – kolikor se ga vidi v tej mračnosti…). Sodro od zgoraj vsipavajo na polno (Erzo mi sicer poskuša prodati naravne lepote -“… kot da padajo koščki stiroporja…”), ampak veter pa piha idealno po smeri in moči. Le moče je preveč.

Znosiva robo in sebe pod košato smreko in pretežno premočena čakava. Počasi se še bolj temni. V prijetnem kramljanju pod smreko nama mineva čas (do zdaj že polno pričakovanega odhoda). Greva. Še na rob pogledat, pol pa na Unc (mogoče se je veter tam obrnil).

Veter tu idealno piha. In opozori Erzo, da je močna sodra ponehala (res, zdaj samo še nemočno dežuje). Pa pravi, da si bo nataknil tangice, ne da bi še močil padalo, mogoče bo pa ponehalo. Naredi in se zgodi: samo še rahlo rosi… Začne razgrinjati in zdaj sem tudi jaz že v pogonu (prej sem v mislih že odhajal).

Postavi, hrbtno dvigne, položi, ponovi in lepo odleti čez šavje.

Erzov let

Erzov let

Moja cota je že od prej in od sedanjega vedrenja rahlo mokra, sedaj še dodatno pivna. Potegnem prvič in gre gor, pa ga potegne na desno in je zložen v harmoniko na desni (desna komanda zavozlana z linijami…). Ponovno postavim in potegnem (sedaj že obilno napito coto). Počasi gre gor, ampak veter je kar močan, tako da ga lepo stabiliziram nad sabo in stopim skozi šavje v zrak… in odletim nad poseko in desno nad gozd in zavjugam in pristanem zraven Erza !

Zoranov let

Zoranov let

Super, uspelo nama je ! Vesel kot radio. Prvi letošnji novnov 🙂 .

 

Erzov komentar leta: potem ko se Zoran oddruži z Desusom pri najmanjšem dolenjskem mestu (Višnji gori) – zdi se, da se med njimi kar dobro počuti – se pripelje mimo Vrhnike. Ko na projektu Unc že v tretje ne piha res lepo in prav, podaljšava semle. Najprej naju pozdravi obilno metanje kroglic stiropora (babje pšeno), da se morava pospravit pod gosto smreko. Ko se že zdi najina predaja čisto blizu, tapameten (padavine) popusti in v lepem vetrcu (2-3) poštartava v mlado noč.

by ·Komentarji so izklopljeni za 140101 Nanos-Renjaki P1101 16:23:35

Manca bo peljala alfico in navidez je že vse urejeno. Ostali (Lusja, Erzo, Mega, Uki, Dragan) so še v luftu. Ko čakamo Luka, pokliče Uki Manco, naj ga pride iskat v Ajdovšno na letališče, kjer je pravkar pristal.

Ukijev let

Ukijev let s Kovka

Manca odšiba z Ukijevo makino, pride Luka, Lusja menda ravno pristaja. Ker je sonce že nizko, se je treba hitro odločiti. Predlagam, da kar gremo sami trije, saj bomo na Nanosu prej, preden se bo preostanek jate zbral pri Anji. Med potjo najprej zapeljemo od Anje mimo Dragana (ki je iz neuspelega priklopa Nanosa pricuril nazaj skoraj do Anje), ki ga naša avantura ne zanima in gre raje na pitje in prehranjevanje (?) k Anji kar peš, pred Podnanosom pokliče pa še Erzo, da je tam nekje pristal.

Erzov drugi let s Kovka

Erzov drugi let s Kovka

Ker nima smisla zgubljati časa, ga samo povabimo zraven (kar brez pomisleka sprejme) in se kmalu še on stlači v že nabito poln avto robe in 3 ljudi (pravzaprav ga stlači v avto Mateja 🙂 ).

Ko smo že tik pod grebenom pred lovsko, pokliče Manca, da njih Nanos ne zanima in naj se zmenim z Ukijem glede reševanja našega avta. Še Uki pove, da jih Nanos ne zanima (seveda, saj so vsi štirje lepo in dolgo leteli 🙂 ), pa mu jaz povem, da mi je to jasno, in da mi samo pričakujemo pomoč pri reševanju našega avta, ki bo ostal gori na gori. Uki si vzame timeout za posvet z ostalimi, potem za grebenom zgine signal,… mi že cincamo ali gor do Hieronima ali na Renjake in se odločimo za Renjake (sonce že zahaja, piha že dol, gor, dol, kam ?, kaj bo više gori ?, na robu še mogoče ujamemo… parkiramo).

Pakiramo se iz avta, Erzo že hiti na start, pozvoni Manca Mateji (moj telefon še ne lovi… malo kasneje prileti nekaj smsov o neuspelih klicih Mance in Ukija) in nas seznani, DA JE NJIHOVA ODLOČITEV, NAJ SE ZNAJDEMO SAMI… Luka (ki še ni letel z Nanosa in tudi sploh še ni bil tu gori z avtom…) se odloči, da bo pomagal najprej nam, če pa kdo ne bo odletel, bo poskusil nazadnje še on… Za robom se zliva občasno že dol, na robu občasno gor (Erzov na novo postavljen trakec že kaže tako 🙂 ), Erzo ima že postavljeno in seveda v takem vetru neuspešno poskusi prvič. Luka pomaga  Mateji in meni postaviti. Pa še Erzu, ki v drugem poskusu potrga štrikce. Tudi Mateja je prvič neuspešna in prekine, čeprav je imela padalo že lepo nad sabo, samo odločila se še ni zares…

Potegnem še jaz naprej in ga imam nad sabo in stopim čez rob. Takoj na desno in tik ob/pod grebenom proti Vipavi. Sonce je ravnokar zašlo, jaz pa samo upam, da bo še ostalim ratalo (za sabo ne vidim še nikogar, pa tudi gledam ne preveč, ker napeto pazim, saj drsam tik nad drevjem ob pobočju). Komaj se privlečem do strelišča (zadnji glavi se moram izogniti levo naokoli, ker sem prenizek), pa naravnost čez v luknji med zadnjimi drevesi do travnika malo pred pumpo na avtocesti (na strani strelišča), saj ni šans, da bi šel čez avtocesto. Z dokaj močnim vetrom v rit v šprintu elegantno pristanem na travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, vidim v večernem mraku, da Erzo odvije čez avtocesto,

Erzov let z Nanosa

Erzov let z Nanosa

Mateje ne vidim nikjer (ali ni startala, je mogoče Luka ?… ). Po telefonu pokličem Matejo, Luka, pa nič. Pokliče Manca kaj je z nami…  Končno Luka javi, da je Mateja odletela. Pokliče še Mateja (vsa vesela in vsaj malo potolažena), da je pristala.

Že v temi odidem do strelišča, kjer me pobere reševalna ekipa Luka :-). V avtu mi povedo, da je Erzo odletel kljub raztrganemu padalu kar s pobočja pod robom (!)… Mislim, da smo vsi ful zadovoljni, razen Luka (ki pa tega ne pokaže…). Jaz pa še sploh vesel, ker je to moj 200-ti novnov start 🙂 .