Prvotno smo sicer govorili o štajerski turneji, pa je že zvečer Aladin jasno pokazal, da se na Štajerskem ne bo letelo. In je Erzo seveda našel modro rešitev: v hrvaško Primorje je treba.

Zaradi podaljšanega spanja nekaterih udeležencev je prvotna osma ura odhoda prestavljena na 8.30, ko se dejansko začnemo zbirati na Vrhniki. Ekipa je razširjena: Lusja in Erzo k meni v LCja, Uki pa naloži, Manco, Jožeta (Iskra) in Mirka.

Poberem še Mega na Uncu, vključimo Miciko in gasa mimo Postojne in Ilirske do Rupe, kjer prestopimo na lokalne ceste. Čez slikovite hribčke in doline se pod vodstvom Micike (in Erza z Atlasom Slovenije v roki) pripeljemo na Grobničko polje (res ogromen pristanek + športno letališče + dirkališče + avtocesta + še nekaj vasi…). Erzo suvereno vodi gor v kraška pobočja v smeri smučišča Platak. Potem zavijemo na strm kolovoz, še malo in spravimo LCja v počivanje. Mega vzame ključ, saj je hote ali nehote določen za šoferja (hvala Mega !).

Nekaj korakov naprej po kolovozu je srednje simpatičen kraški travniček-start Grobnik. Veter najprej spodbudno piha gor, nekateri (predvsem Erzo) začnejo (kljub postavljanju) razmišljati o čakanju na idealne pogoje in potem jadranju do večera.

Grobnik 001-Slika0183

Grobnik 004-Slika0186

Drugi začnemo najprej občudovati lep razgled, panoramo z morjem v ozadju in potem postavljati.

Grobnik 003-Slika0185

Veter se malo obrne s strani, občasno ugasne in to nas splaši.

Tako Erzo precej atraktivno odleti, malo za njim še Mirko in jaz, za nami pa postavijo še ostali – razen Mance, ki se, poleg že določene žrtve-šoferja Mega, po opazovanju dogajanja tudi odpove letenju.

V zraku mirno, tako da vsi scurimo eden za drugim na neskončno ravnico pri dirkališču.

Erzov let

Erzov let

Mirkov let

Mirkov let

Zoranov let

Zoranov let

Lusjin let

Lusjin let

Jožetov let

Jožetov let

Le Uki najde nekaj dviganja in malo podaljša let.

Ukijev let

Ukijev let

Še preden pospravimo, sta Mega in Manca že pri nas.

Novnov kar za vse prisotne 🙂

Sedaj pa naprej  po avtocesti malo gor do Ostrovice, tu na staro cesto za Krk in Crikvenico do Hreljina, kjer zavijemo na ožjo, čez nekaj časa še na ožjo in potem še na ožjo cestico, ki nas po asfaltu v neskončnost vodi ob razglednem robu nad Križišćem in Tribaljem.

Razgledni postanek na Vidikovcu (Razgledniku), kjer občudujemo panoramo s Krkom in (Titovim) Krčkim mostom v ozadju in Tribaljsko dolino in umetnim jezerom v ospredju  (oziroma podnožju 🙂 ). Pa še padalce na levi vidimo, ki se že pripravljajo in odletavajo. Hitro nadaljujemo in zaparkiramo nad startom, ki je res zgledno urejen: poleg umetne travnate preproge, vetrokaza in vetrne postaje so tu še radar v bližini ter električne napeljave vseh nizkih in visokih napetosti.

Tribalj 002-Slika0188

Na startu masa naroda vključno s tandemisti in tečajniki. Pa še robotsko vodeni žirokopterji z GoPro kamero brenčijo v zraku, za nadzor padalskega zračnega prometa. Erzo seveda prvi (od nas) postavi in odleti.

Tribalj 004-Slika0190

Tribalj 005-Slika0191

Jaz sem drugi s trikratnim ponavljanjem starta (vmes seveda startajo drugi), potem pa še ostali (kakor pač uspejo v gneči – zadnji seveda Mega, ko poskrbi, da odletijo vsi drugi 🙂 ).

V zraku je živahno (kar se tiče padalcev in vetra), vendar se kmalu navadim in lepo nabiram čez daljnovode na desni. Ob grebenu, nad njim, malo zadaj, malo spredaj v smeri Križišća spodaj. Ko mi prileti Erzo nasproti, obrnem in nazaj do starta. Nekaj časa voziva skupaj z Mirkom. Manca javi, da je scurila, sonce je vedno niže, v dolini na pristanku je že senca. Uki javi, da pristaja pri avtu,

Ukijev Tribalj

Ukijev Tribalj

pa tudi Mega potrdi, da bo toplandal. Erzo jima še pove, da bosta najhitreje dol, če se z avti spustita po vzhodni varianti. Še Iskra javi, da pristaja gori.

Jožetov Tribalj

Jožetov Tribalj

Po dobri uri imam dovolj in se zapeljem čez vso dolino na nasprotni greben (in seveda prekršim CTR letališča Krk), zavijem nad jezero in pristanem zraven Mance (ki mi sploh noče povedati iz katere smeri piha na tleh 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Moj drugi novnov danes :-). Ko pospravljam, pristane še Mirko,

Mirkov Tribalj

Mirkov Tribalj

malo za njim Lusja,

Lusjin Tribalj

Lusjin Tribalj

potem vsi preostali  domačini in tujci in sploh vsi – in potem še Erzo

Erzov Tribalj

Erzov Tribalj

(ampak 3 ure, ki jih je napovedoval, pa le ni bil v luftu 🙂 ).

Do ceste, kjer Mega, Uki in Jože že čakajo z avtomobiloma, potem pa v domovino z vmesnim pivsko prehranjevalnim zaključkom pri Jelšanah. Super dan – turistično, padalsko in vremensko :-).

Po dolgih dnevih dežja končno razjasnitev (no, megla v LJU in sonček po Krasu). Veter JZ- SZ, šibak ali nič.  Nekega blaznega letenja ne bo (no zdaj, zvečer, se pokaže, da je bilo – Lijak, Kovk, Slivnica…), zato razmišljam o projektih. Spomnim se na Obrobo pri Knežaku (kjer smo zadnjič v močnem vetru ždeli – tudi Uki) in še neizpolnjeni Kršičevec pri Jurščah.

Mega je za in ko se sprosti, gasa proti Uncu, kjer prestopi v LCja in naprej. Nebo se sicer rahlo zapira, ampak v Jurščah je še sonček.

Naprej po šodru proti parkingu pod Kršičevcem, ko naju nekaj ovinkov prej ustavi stražar – pa ne že spet ! Ob strani mu ležita mitraljez in radijska postaja, mladenič naju prijazno ustavi (“če hočeta naprej, lahko, ampak čez 15 min morata nazaj, ker potem se bo streljalo… ” ?! kakšna vojska in komanda pa je to ?!). Res greva pogledati za vogal do planinske poti, potem pa nazaj mimo stražarja za ovinek. Tam pustiva LCja in po zaraslem kolovozu gor. Mega mi pomaga nositi in sploh ne razmišlja o lastnem letenju.

Na vrhu idealno: zahajajoč sonček in rahel, idealen veter. Mega postavi coto, jaz v tangice. Pri prvem dvigu veter odnese padalo nazaj (je malo pojačal…), pri drugem pa ga idealno odpeljem po travniku dol in stopim v zrak. Najprej celo rahlo dvigne, potem pa v lepem drsenju naravnost naprej. Ker tako lepo drži, se usmerim naravnost na Juršče in pristanem malo pred vasjo na dvignjenem travniku.

Zoranov let

Zoranov let

Lep, miren let. Novnov 🙂 !

Manca odšiba proti domu v Borovnico – in na Zavrh (Mega je povedal, da tam jača, ampak je OK…), jaz pa nabijam za Osolnik (kar ustreza Mateji, ki ji ni za Zavrh, ker ima še pot na daljni sever danes v programu in Maretu, ki bi zgoraj lahko malo sušil pregnojeno padalo).

In gremo gor na čudovit vršni travnik med cerkvico in kandelabrom.

Piha lepo, ne premočno, čeprav rahlo z leve. Mare začne sušiti svoje padalo, jaz pa se napravim v tangice. Mateja raztegne mojo coto: pri prvem dvigu mi samo odnese padalo nazaj (kakšen meter nad tlemi je še močnejši veter), v drugem pa ga lepo dvignem in stopim skozi šavje na robu v zrak.

V je kar čutiti, vendar mi je dosti bolj prijetno kot prej na Primožu in kar malo obrnem sem in tja ob pobočju, predno pristanem na travniku pri Stopah.

Zoranov Osolnik

Zoranov Osolnik

Končno spet en novnov zame :-). Manca sporoči, da je na Zavrhu idealno…

 
 

 Po dolgem času naj bi bil danes idealni dan. Ker so razne ideje o naskoku na Julijce (Malina&Co.-Vogel, Slejko-prek Karavank…), se Erzo spomni, da bi bilo pa to možno iz Kranjske gore. Jaz sem takoj navdušen, saj je KG nekaj novega – novnov. Mega je tudi takoj za. Šibek S, ki je napovedan, bi sicer ustrezal za Julijce, Erzo pa dvomi, kako bo to v sami KG. Vendar nas lokalec Jani (in Darja Hrovat) pomiri, da skoraj sigurno bo.

In smo že ob 10h na poti s Pokopališča (Erzo, Mega, Iskra in jaz).

V KG nas pričaka Jani še z Pojetom, prestop iz LCja v njegov kombi, poberemo še Darjo in gasa gor na nov štart KG Jug.

Krasen sonček, krasna narava, prijetna družba, samo veter je malo čuden. Vsak trakec kaže v svojo smer in le redko se zmenijo, da bodo vsi hkrati kazali gor.

Kranjska gora001-2013-06-13 11.10.57 Kranjska gora002-2013-06-13 11.12.22 Kranjska gora003-2013-06-13 11.12.33Kranjska gora004-2013-06-13 11.13.07Kranjska gora005-2013-06-13 11.10.40

 

Darja je prva sonda. Kar čaka, da se trakci poklopijo in se potem požene po strmini… Iz poseke jo pošejka, potem pa jo hladen S splakne dol v KG, kjer hitro pristane.

Darja sonda

Darja sonda

Po videnem čakamo, da se bo kaj izboljšalo. Iskra gre zadaj gor na rob preveriti tisti šibki S, ki občasno pihne (čudno močno) po strmini dol. Vrne se z info, da ni nič resnega, kakšne 2m. Po nadaljnji uri čakanja in sončenja doživimo nekaj kratkih in lepih sunkov gor, tako da se začnemo rihtati. Prvi Mega, ki sprva potone v globino, potem pa začne nabirati.

Preostali na startu pomagajo okoli padala štartajočemu. Vsak kar menca, dokler mu niso trakci dovolj povšeči, potem pa se požene dol… Jani je naslednji, potem sem pa že jaz na vrsti. Jani odvije takoj na desno in spredaj začne vrteti, najprej zgleda obetavno, potem pa je že na poti na pristanek pri policijski postaji.

Janijev let

Janijev let

Jaz kar lepo odletim, tudi zavijem na desno in tonem proti oddajniku, kjer naj bi bil dežurni steber. Ni dežurni steber, ampak brutalno stebrovje, ki me premetava sem in tja. Očitno sem v nekih rotorjih. Vseeno nekaj naberem in ker imam tega rukanja zadosti, se odpeljem bolj ven. Vidim, da je v zraku tudi Erzo in naslednji Jožef. Erzo se kar odpelje skozi tisto rukanje in je daleč spodaj. Jaz pa zunaj dobim dviganje, s katerim lepo nabiram in pridem do 1750. Mega je medtem nabral na 2400 in se odpelje proti Vršiču :-). Meni se dviganje ustavi in ne najdem nič tu okoli. Zato se odpeljem proti Vitrancu, kjer pričakujem, da bo, vendar gre samo dol. Vidim, da tudi Erzo tu vrti pod mano. Kmalu sva na isti višini (ker jaz tonem bistveno bolj kot on) in takoj za tem  že pod njim, tako da se samo še odpeljem k policajem…

Zoranov let

Zoranov let

Erzo pristane malo za menoj.

Erzov let

Erzov let

Med pospravljanjem opazujeva Pojeta, ki nabira in nabira in nabira in se odpelje proti Vršiču. Iskra se matra sam na startu, vendar ne kaže, da mu bo uspelo odleteti.