Po dolgih dnevih dežja končno razjasnitev (no, megla v LJU in sonček po Krasu). Veter JZ- SZ, šibak ali nič.  Nekega blaznega letenja ne bo (no zdaj, zvečer, se pokaže, da je bilo – Lijak, Kovk, Slivnica…), zato razmišljam o projektih. Spomnim se na Obrobo pri Knežaku (kjer smo zadnjič v močnem vetru ždeli – tudi Uki) in še neizpolnjeni Kršičevec pri Jurščah.

Mega je za in ko se sprosti, gasa proti Uncu, kjer prestopi v LCja in naprej. Nebo se sicer rahlo zapira, ampak v Jurščah je še sonček.

Naprej po šodru proti parkingu pod Kršičevcem, ko naju nekaj ovinkov prej ustavi stražar – pa ne že spet ! Ob strani mu ležita mitraljez in radijska postaja, mladenič naju prijazno ustavi (“če hočeta naprej, lahko, ampak čez 15 min morata nazaj, ker potem se bo streljalo… ” ?! kakšna vojska in komanda pa je to ?!). Res greva pogledati za vogal do planinske poti, potem pa nazaj mimo stražarja za ovinek. Tam pustiva LCja in po zaraslem kolovozu gor. Mega mi pomaga nositi in sploh ne razmišlja o lastnem letenju.

Na vrhu idealno: zahajajoč sonček in rahel, idealen veter. Mega postavi coto, jaz v tangice. Pri prvem dvigu veter odnese padalo nazaj (je malo pojačal…), pri drugem pa ga idealno odpeljem po travniku dol in stopim v zrak. Najprej celo rahlo dvigne, potem pa v lepem drsenju naravnost naprej. Ker tako lepo drži, se usmerim naravnost na Juršče in pristanem malo pred vasjo na dvignjenem travniku.

Zoranov let

Lep, miren let. Novnov 🙂 !

Manca odšiba proti domu v Borovnico – in na Zavrh (Mega je povedal, da tam jača, ampak je OK…), jaz pa nabijam za Osolnik (kar ustreza Mateji, ki ji ni za Zavrh, ker ima še pot na daljni sever danes v programu in Maretu, ki bi zgoraj lahko malo sušil pregnojeno padalo).

In gremo gor na čudovit vršni travnik med cerkvico in kandelabrom.

Piha lepo, ne premočno, čeprav rahlo z leve. Mare začne sušiti svoje padalo, jaz pa se napravim v tangice. Mateja raztegne mojo coto: pri prvem dvigu mi samo odnese padalo nazaj (kakšen meter nad tlemi je še močnejši veter), v drugem pa ga lepo dvignem in stopim skozi šavje na robu v zrak.

V je kar čutiti, vendar mi je dosti bolj prijetno kot prej na Primožu in kar malo obrnem sem in tja ob pobočju, predno pristanem na travniku pri Stopah.

Zoranov Osolnik

Končno spet en novnov zame :-). Manca sporoči, da je na Zavrhu idealno…

Oba sva malo potlačena (zlasti Erzo 🙂 ) zaradi hitrega zaključka. Erzo ima zvečer sicer obveznosti, ampak do takrat je še daleč in dan je treba izkoristiti. Malo se koordinirava z Janijem, potem pa Erzo ponudi viteški predlog: mene zapelje na Ttromejo, da bom imel novnov start, on pa me pride iskat v Avstrijo.

Skozi Rateče in gor po gozdni cesti. Na vrhu krasen razgled in močan S s sunku do 10m. Ker Erzu ni treba, me seveda veselo spodbuja, naj hitro postavim. Pomaga mi razvozlati vozličke (kr skoz neko feclanje na tem Rooku…), izkoristim trenutek, ko malo pojenja in hrbtno potegnem.

Proti vetru skoraj ne gre, zato se odpeljem kar ven, proti Arnoldštajnu (Podkloštru), iščem primeren travnik in pristanem v močnem vetru po 15min na drugi strani mesta pri blokih.

Zoranov let

Drugi novnov danes ! Skoordinirava se z Erzom kje sem in ko pospravim, mi je treba le nekaj korakov po cesti, ko se že pripelje izza ovinka. Vesel :-). Erzu se začenja muditi, zato gasa nazaj čez Korensko sedlo v KG, kjer čakata Iskra in Slejko, ki je priletel z Ambrota.

Tomov let

Mega je še vedno v zraku pri Sveti Gori pri Novi Gorici 🙂 !! Pri Jesenicah v zraku spremljamo Pojeta, ki zaključuje krog okoli Triglava :-). On na pristanek v KG,

Pojetov krog

mi proti LJ. Mega pristane malo pred Postojno, glede na celotno razdaljo že skoraj pred domačimi vrati 🙂 !!!

Megovo popotovanje čez Julijce