Manca odšiba proti domu v Borovnico – in na Zavrh (Mega je povedal, da tam jača, ampak je OK…), jaz pa nabijam za Osolnik (kar ustreza Mateji, ki ji ni za Zavrh, ker ima še pot na daljni sever danes v programu in Maretu, ki bi zgoraj lahko malo sušil pregnojeno padalo).

In gremo gor na čudovit vršni travnik med cerkvico in kandelabrom.

Piha lepo, ne premočno, čeprav rahlo z leve. Mare začne sušiti svoje padalo, jaz pa se napravim v tangice. Mateja raztegne mojo coto: pri prvem dvigu mi samo odnese padalo nazaj (kakšen meter nad tlemi je še močnejši veter), v drugem pa ga lepo dvignem in stopim skozi šavje na robu v zrak.

V je kar čutiti, vendar mi je dosti bolj prijetno kot prej na Primožu in kar malo obrnem sem in tja ob pobočju, predno pristanem na travniku pri Stopah.

Zoranov Osolnik

Končno spet en novnov zame :-). Manca sporoči, da je na Zavrhu idealno…

Oba sva malo potlačena (zlasti Erzo 🙂 ) zaradi hitrega zaključka. Erzo ima zvečer sicer obveznosti, ampak do takrat je še daleč in dan je treba izkoristiti. Malo se koordinirava z Janijem, potem pa Erzo ponudi viteški predlog: mene zapelje na Ttromejo, da bom imel novnov start, on pa me pride iskat v Avstrijo.

Skozi Rateče in gor po gozdni cesti. Na vrhu krasen razgled in močan S s sunku do 10m. Ker Erzu ni treba, me seveda veselo spodbuja, naj hitro postavim. Pomaga mi razvozlati vozličke (kr skoz neko feclanje na tem Rooku…), izkoristim trenutek, ko malo pojenja in hrbtno potegnem.

Proti vetru skoraj ne gre, zato se odpeljem kar ven, proti Arnoldštajnu (Podkloštru), iščem primeren travnik in pristanem v močnem vetru po 15min na drugi strani mesta pri blokih.

Zoranov let

Drugi novnov danes ! Skoordinirava se z Erzom kje sem in ko pospravim, mi je treba le nekaj korakov po cesti, ko se že pripelje izza ovinka. Vesel :-). Erzu se začenja muditi, zato gasa nazaj čez Korensko sedlo v KG, kjer čakata Iskra in Slejko, ki je priletel z Ambrota.

Tomov let

Mega je še vedno v zraku pri Sveti Gori pri Novi Gorici 🙂 !! Pri Jesenicah v zraku spremljamo Pojeta, ki zaključuje krog okoli Triglava :-). On na pristanek v KG,

Pojetov krog

mi proti LJ. Mega pristane malo pred Postojno, glede na celotno razdaljo že skoraj pred domačimi vrati 🙂 !!!

Megovo popotovanje čez Julijce

Danes napoved ni preveč obetavna. Vendar je vreme lepo, s krasnimi bazicami, le piha premočno (tako kot včeraj). Erzo se izjasni za ne (on že ne bo spet nekje brezupno čakal…), Mega ima veliko dela in se slišimo kasneje. Mene pa kar drži, da bi nekam šel. Vsaj kakšen projekt, ki je dovolj nizko, da ne bo preveč nabijalo. Pa se spomnim na Izgorje (kjer sem stal že 5x brezuspešno, zaradi neustreznega vetra).

Med potjo pokliče Manca, ki jo malo skrbi, kam rinem v takem dnevu :-).  V Podklancu (dolina Poljanske Sore) kjer je pristanek pod vasico Izgorje je vse mirno. Preverim že znani travnik. Trakec kaže skoraj nič vetra. Gasa gor in do kmetije in do kozolca. Stara gospodarica mi s smehom dovoli, da ji potacam še nepokošen travnik (“saj imamo še preveč trave, kdo pa bo to kosil…”).

Znosim cota klasse opremo na vrh griča. Veter piha idealno  (rahlo gor, občasno malo rukne Z z desne, ampak ni panike). Postavim v sončku in bazicah (ki pa, roko na srce, šibajo kar hitro čez modro nebo…). Hitro postavim, si nataknem tangice, lepo položim vrvice po visoki travi in se vpnem. Počakam, da pihne malo močneje gor in potegnem naprej. Padalo gre lepo gor in po dveh korakih me dvigne iz visoke trave. Ko že mislim, da sem zmagal, potonem ob pobočju dol proti kmetiji. Ciljam na najnižjo točko v gmajni (kjer se prevali v dolino), vendar kaže, da mi ne bo zneslo čez… pa me rahlo dvigne, slalom med smrekami in sem čez vrhove. Ampak namesto da bi lepo zajadral v dolino, čutim močan čelni veter, ki me šejka sem in tja… Predvsem pa tonem, tonem. Kaže, da bom moral na tla pred prvo kmetijo, tam so tudi droti (na srečo ne trofazna, ampak le samonosilni drot), prostora pa minimalac. Pa pride ruker, ki me dvigne in prestavi čez kmetijo. Ampak jaz hočem dol, zato zavijugam po malem travniku in posiljeno pristanem v visoki travi… Uffff…

Zoranov let

Naberem in ob rob cestice in zložim. Ta start me ne bo več videl… Na cesti samo dvignem roko in mi ustavi mladenka, ki gre točno gor v Izgorje. Zapelje me prav do avta. Vmes že pokliče Erzo, ki ga zanima situacija 🙂 Novnov, uspel v 6tem poskusu :-).