Danes se je obetal malo boljši dan in že včeraj sva se z Erzom pogovarjala o Žusmu. Zjutraj sicer ni bilo več napovedano idealno stanje in Erzo celo razmišlja o alternativah (Ščuka-Slavnik…), ampak na koncu pri Rutarju prestopim k Mirku in Erzu in Mirko odgasira proti Celju.

Vmes nekaj telefonske koordinacije in na parkirišču v Loki pri Žusmu se dobimo z Damjanom Čretnikom. Počakamo še Mojco Pišek in z Damjanovim kombijem na start.

Tu sem prvič in start je velik travnik na položnem vršnem pobočju. Žal pa veter piha z J, kar je precej z desne. Skupina Štajercev (AVG, Trglavčnik,…) že postavlja. Postavljamo in čakamo na primeren trenutek. Erzo lepo štarta in le malo izgubi in začne lepo nabirati nad  dežurnim kucljem skupaj še z nekaterimi drugimi.

Štartam jaz, Čretnik za mano po kar nekaj sesutjih padala (zaradi mešajočega vetra), malo kasneje pa še Mirko. Piškova se je odločila, da bo z nekaj ostalimi še čakala. Najprej močno potonem, potem pa ujamem močno dviganje levo od starta naberem skoraj 200m nad start. Potem pa me začne odnašati levo za pobočje in padem iz stebra v močno spuščanjem, ki čez nekaj časa postane kar kritično. Grem samo dol, proti vetru 10, proti dežurnemu stebru ne dobim več nobenega dviganja, zato se obrnem bolj z vetrom. Nikjer več ne dobim nobenega dviganja in na koncu pristanem na travniku hribovske kmetije pod Babno goro.

Zoranova curaža

Mirko scuri na uradni pristanek v Loko, Čretnik nekaj za njim, ostali izginejo. Ko pospravim, pokliče še Erzo, ki je scuril blizu Rifnika pri Šentjurju, nekaj pa jih le uspe nadaljevati proti Celjski kotlini.

Erzov Žusem

Odpešačim dol do glavne ceste in z veliko koordinacije končno pride Mirko do mene, potem pa skupaj po Erza. Najprej še mislimo na povratek in popravca na Žusmu, vendar je že vse sivo in pokrito in Mojca s štarta javlja, da so obupali in gredo dol.

Po napovedi bi naj bil danes idealen dan za Kalnik in Ščuka nas je seveda nakuril (zame bi bil seveda novnov 🙂 ).

Tako današnja ekipa: Erzo, Mega, Ščuka, Gorazd in jaz startamo ob 8.30 izpred Rutarja in via Zg na Kalnik. Preden zapustimo avto (pri anteni), se vsi nabašejo in napijejo (da bo dovolj energije vsaj čez Madžarsko, potem pa tudi, če pritisne lakota in žeja. Šele tu mi povedo, kakšen je štart v resnici (pa ne bom povedal naprej 🙂 – tisti ki ve, mu ni treba, za tiste, ki ne vedo, pa bolje, da ne vedo).

Na startu najprej eno uro modrujemo, ali je že dovolj vetra, pa da vleče malo z leve, pa se pacamo na vročini, potem pa začne vetra zmanjkovati in je Erzu zadosti čakanja. Potegne prvi, potem Gorazd, pa Ščuka in potem že jaz ob Megovem viteškem nadzoru. Na koncu še on.

V zraku je res živahno in v začetku smo kar skupaj, tako, da tudi jaz enkrat spoznam, kako je vrteti v jati. Potem Erzo in Ščuka le nabereta dodatno višino in se odpeljeta vzdolž grebena proti V, midva z Gorazdom pa ostaneva niže okoli štarta. Tudi Mega vidi, da se danes ne bo nikamor odpeljalo in se drži blizu starta. Počasi mi zmanjkuje metrov in ko sem že nevarno nizko, se po slabi urci odpeljem na uraden pristanek.

Zoranov let

Med pospravljanjem pristane tudi Mega, malo za tem pa se javita tudi Erzo in Ščuka, da sta scurila tam nekje proti Apatovcu.

Erzov let

Neverjetno hitro dobita štop, Mega pride peš do mene, Ščuka pa dobljeni štop podaljša še do LCja. Kmalu smo skupaj. Gorazd pa še kar drajsa sem in tja nekje pri Malem Kalniku.