by ·Komentarji so izklopljeni za 121213 Brekovice P876 15:43:59

Danes se obeta krasen dan. Povsod je zjutraj še šajba in tudi meglice se že dopoldne redčijo. Žal pa napovedani ne preveč močen JZ ni tudi  v resnici. Na Krvavcu 8/12 SZ, na Kovku pa 6/8 J (idealno…). Mega danes ne more, mogoče pozno popoldne. Kliče neinformirani Luka Slak, da bi šel popoldne na en čudovit zimskopredvečerni let (tako kot lani ob tem času…), pa ga seznanim s stanjem… Tudi Mateja ima druge načrte in obveznosti (poleg službe). Ker se na Primorskem opazno slabša (čeprav zdajle zvečer OLC kaže, da je bila npr.Vremščica dobra izbira), se odločim za projekte.

Spet proti Žirem s ciljem Izgorje (tretji ogled 🙂 ). Med potjo pokličem Mirka, ki gravitira v to področje in je za akcijo. Ker je še v službi bo na pristanku šele po 15h. Jaz šibam skozi zimsko idilo direkt gor v vas in po bob stezi do končne kmetije. Malo poklepetam z mamco in na travnik. Tu ne piha napovedani JZ, ampak SZ, torej v desno ritnico in zato se hitro zbašem nazaj v avto in po drsalnici v dolino, kamor ravno prihaja Mirko.

Naprej do kmetije Jureč, tu poklepetava z gospodarico in pustiva moj avto in z Mirkovim pri gasilskem domu po spluženo zasneženi cesti gor v pobočje Brekovice. Ne uspeva speljati prve strmine tudi po nekaj poskusih, zato dol in ketne gor (v 5 min – bravo Mire) in potem se elegantno odpeljeva na vrh do kmetije Laznar. Tu malo tacava po globokem snegu in ugotavljava, da je veter po smeri OK (mogoče malo šibek). Malo cincam, Mire ne gre, ker bo potem problem priti po avto, potem pa se na hitro začnem pripravljati. Tangice, UTurn mi pomaga postaviti Mirko in potegnem.

Padalo gre lepo gor, vendar ga močno vleče v desno (v resnici piha delno z leve)  in gazim za njim in se odlepim iz snega, na pol preskočim škarpo nad cesto in podrajsam po njenem spodnjem robu in sem v luftu. Najprej pošteno potonem, potem pa se odpeljem ven in sem nad dolino. Zavijem v levo in v nasprotnem vetru (piha po dolini proti Žirem) pristanem točno pri mojem avtu pri Jureču.

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, je Mire že pri meni. Ponudim, da ga zapeljem gor in takoj je za. Pustim svoje padalo na snegu in gasa gor.

Ponoviva vajo, samo da sva zamenjena. Sedaj piha precej močneje in Mire elegantno odpelje v zrak, pa ga kljub temu začne požirati. Ko sem z avtom dol, že pospravlja (pristal je nekaj pred kmetijo). Ko pospraviva, je gazdarica pri naju in naju povabi notri na čaj. Pristaneva, saj bi se res prilegel in čez nekaj minut sva na toplem.

Vsa družina se zbere, gazdarica nareže pravkar doma spečeni kruh, ata Jureč nareže salame in sir, kumarice in … pojedina je nepopisno slastna. Potem pa klepetamo,… izkaže se, da so žlahta od Francija Revna, pa Miha Mlakarja, pa zadnjič je ata odpeljal gor Erza (po Izgorju,…), pa o kontrabandu… komaj se naju končno rešijo :-). Novnov !!!

by ·Komentarji so izklopljeni za 121124 Fobca P866 13:18:04

Danes bo na Lijaku super (tako Erzo včeraj, Mega pa že ves teden…). Zato zjutraj ob 8.00 obveščevalna akcija.

Ob 9.00 na Vrhniki Mateja, Manca in zaspani Erzo in gasa proti Uncu. Lusja bo pobrala Deluxa, mi pa Mega in gasa na Lijak. V Razdrtem se sluz in moča malo razkadita, mimo Kovka (piha idealnih 2,6/4,6 JZ) suvereno peljemo dalje v totalno meglo pod Lijakom, kjer samo natočimo vodo in gasa gor proti Zmajarski rampi, kjer pa bo, pa je že na poti jasno, da je vse v sluzu, zato odvije Erzo proti Grgarju, kjer je menda en start Fobca. Po okoliških cestah in vaseh na zgornjo planoto, kjer je sicer megla malo bolj redka (obilo različnih pasem krav, vsi se ful spoznajo na živinorejo…).

Ko se cesta pod mojim elektronskim vodstvom prevesi dol (kjer je očitno bližnjica gor, ki bi prišparala kar nekaj km in bencina), se ustavimo in gremo iskat start (brez padal seveda). Megovo strokovno znanje mu omogoči, da prvi odkrije nekaj, kar ni start (čeprav bi se mogoče dalo 🙂 …), zato pa nas Erzov telefonski posvet s Kantetom (ki je že na startu na Mangrtu…) usmeri naprej proti pravi jasi. Po spotikanju med šibjem, ostrimi kraški skalami in mešano avstroogrskoitaljanskimi jarki (ko je jasno, kam so obrnjeni, in da Lahi tu niso nikoli kopali rovov in da so to avstroogrski jarki  🙂 ) pridemo na pravo jaso.

Start je lep, ampak misel, da bi šel vso to pot nazaj po padalo, me odvrne od želje. Erzo menca, vidi se res še kar, upam, da bo pristanek dovolj daleč, da ne bo treba, pa me Erzo in Mega pobijeta, da je čisto blizu spodaj in seveda je Erzo za it po padala. Upam, da si bo med potjo premislil, ko se spotikamo nazaj. Brez hujših telesnih poškodb smo čez nekaj časa pri avtu in Erzo je vedno bolj za (čeprav ostali nismo).

Vendar (HVALABOGU !) vztraja in moramo še enkrat tja na start (medklic: če bi se prej pripravili in bolj natančno pogledali ortofoto ali GoogleEarth, bi zvedeli, kar vem sedaj: 1.nad grebenom je stranska cestica, ki prepelje mogoče 50 metrov nad start in samo malo odšetaš dol. 2. 50m pod razrito jaso, ki jo je odkril Mega in kjer smo skoraj obupali, je ogromna, krasna košena travnata jasa, dosti večja in lepša za odleteti, kot tam, kjer smo bili.).

Na startu midva samo stojiva, dekleta pa pod Megovim strokovnim vodstvom postavita padali (Erzo nova Mantra, jaz, kljub zgražanju, prežvečeno coto Obsession). Erzo potegne hrbtno in lepo odleti, ne vemo zakaj daleč v desno (nabiranje km…) in potem nazaj v levo, jaz pa za njim takoj, ko mi pripravijo padalo :-). Ko pridem iz šavja, vidim, da je vse bogato visoko in se tudi sam obrnem malo desno, potem pa nad Erzom direkt do Grgarja in na travnik tik pred vasjo (čez trofazno na klousiča).

Erzov let

 

Zoranov let

Ko pospraviva, je zemeljska ekipa že pri naju 🙂 novnov !

by ·Komentarji so izklopljeni za 121123 Vrhpolje pri Kozini P865 15:09:16

Vreme ne kaže izboljšanja, se je pa veter obrnil na Z. Na vrh Krvavca je sicer šajba (samo pravega avta nimamo in pristati bi bilo treba kar na Kriški planini…), tudi Kranjska gora se koplje v soncu, ampak to je malo daleč za kratek popoldan. Erzo sprva ni preveč navdušen (Mega itak nima časa 🙂 ), ko pa omenim projekte in suho področje (pod gnilo meglenim pokrovom) okoli Pivke in Slavnika, je takoj za stvar.

Premamil sem ga sicer z Jurščami, ampak ko se voziva dol, zapelje zaradi nezbranosti mimo izvoza Postojne in do naslednjega izvoza ima že nov potencialni start blizu Krvavega potoka (čeprav je v Razdrtem spet vse zamegljeno). Izstopiva z avtoceste pri Divači, malo po stari cesti in po požarnem kolovozu ob pomoči satelitskih posnetkov  in navigacije direkt pod čudovit travnik, ki je baje start. Kraševci so si tule že ogledovali, pa nobeden ni imel poguma odleteti.

Vzameva robo in na vrh travnika (čez rame raje ne gledam, da si ne bi prehitro premisli). Erzo začne kar postavljati, saj piha idealno. To in čudovit dolg startni travnik pa je tudi vse, kar je tukaj privlačnega. Na dnu zelo položnega travnika je, na drugi strani najine ceste, drevesna meja in potem daleč, daleč, položno dol gmajna, ki se konča 200m nižje v vasici Vrhpolje, kjer pa so spet čudoviti pristajalni travniki (samo priti je treba do tja…). Situacija me malo spominja na Bezgovico nad Šembijami.

Erzo je odločen, postavi se za start naprej in potegne in po štirih, petih korakih je v zraku – vzorčno šolski start naprej brez izgubljenega centimetra višine :-). Mantra ga odpelje kakšne tri metre nad drevesnim robom in nato leti, leti, leti, skoraj brez vidnega zgubljanja višine vse do pristanka na travniku daleč za vasjo.

Erzov prvenstveni let

Po telefonu mi pove, da je, v primeru nuje, možen vmesni pristanek (majhen fuzbal plac nad vasjo). Jaz sem v tangicah z U-Turnom (ožeto coto, kot pravi Erzo) in globoko zajemam sapo. Veter še vedno piha idealno (kakšna 2-3 m/s po travniku gor), ampak travnik je tako položen…

Potem potegnem… kar bo, pa bo (saj če  bom nizek, bom pa pristal na dnu travnika pri avtu…) … ga lepo dvignem in sem že v zraku, pa me vseeno malo spusti in še 2,3 korake po tleh in sem dokončno v zraku. Letim naravnost v rob drevja, zavijem rahlo desno v najnižje področje drevesne meje, ne bo mi ratalo čez, pristanem (?), ma… in sem mogoče 2 m nad začetkom drevesnih krošenj… noge imam kar rahlo pokrčene… Gozd je v začetku še vedno položen in drsim točno na dve krošnji, čez kateri ne bom prišel… Še bolj pokrčim noge in v nižini med obema krošnjama se odpeljem skozi, ne da bi se dotaknil golih vej. In sedaj se pobočje rahlo prelomi in končno malo bolj zadiham. Vidim fuzbal plac za odrešitev, ampak zdaj sem dovolj visoko in grem dol na travnik. Ko sem že pred prvimi hišami, pa me začne močno požirati in naenkrat vidim, da mi ne bo zneslo čez drevesa pod vasjo. Odvijem rahlo levo, kjer so hiše nižje, tam je trofazna, pa malo niže še samonosilni drot, ki mi je že bliže, pa saj mora čez, drugače bom zaružil med hiše, dvignem noge (pa saj ni treba, ker je drot 2m pod mano 🙂 ) in sem čez. Zdaj pa samo še pristanek… kje ?… tamle v sadovnjak, na koncu zgleda malo travnika, samo ozko je na koncu, med orehom na levi in drevesnim gajem na desni… malo levo, preozko… švrk z levim robom po orehu, malo me zruka in padem za 2-3 m (sem 8-10 m nad tlemi, sicer pa ves let nisem bil dosti višje nad tlemi…), pa se padalo spet postavi in zabremzam in pristanem na travničku. Vse tole je blo zlo na tesno…

Zoranova prva ponovitev leta

Z Erzom se skoordinirava, hitro pospravim in v vas fehtat prevoz. Na prvi lokaciji me odklonijo (šparajo svoje avte – ne vozijo po makadamu…), na drugi sprva tudi, potem pa mi mladenič ponudi prevoz z motokros motorjem (za eno osebo). Oklenem se ga okoli pasu (!) in gasa gor čez vodenice (ampak raje letim s padalom, je bolj varno) do avta. Čez nekaj minut sem že v vasi pri Erzu.

Še je svetlo in že drviva proti drugemu startu- Sv.Križ pri Materiji. Na poti proti kapelici ogled potencialnih možnosti, na koncu na vrh pri kapelici. Je že mrak, Erzo postavi za en sam poskus (meni ni realno, premalo vetra, trnje,…) dvignem mu padalo, zalaufa, pa samo počisti trnje po pobočju in potem do teme odpletava trne z vrvic…

Vesela kot radio – en novnovnov=prvenstven !!! Pa še Kraševcem ga je Erzo izpulil 🙂 !!!

by ·Komentarji so izklopljeni za 121117 Ravne pri Žireh P859 09:13:16

Današnji cilj čudovitega (napovedanega) dneva z idealnim JZ je sicer Kovk (Mateja,  Manca, Mega…), ampak z Erzom se odločiva še za jutranje projekte na Žirovskem pred uradnim začetkom letalnega dneva.

Prvi cilj so Ravne, ki jih je včeraj odletel Franci Reven in je bila skorajšnja ponovitev napovedana in torej res neizbežna.

Z avtom gor do križišča pri kmetiji in povprek čez travnika na vršni grič, kjer predvidevava start. In res je pod pastirjem lepo pobočje za odleteti. Malo moti pastir niže in zato Erzo postavi nad zgornjega, pa se potem prestavi pod. Jaz sem v tangicah s starim Obsessionom, Erzo pa s starim  XC2.

Malo čakava, da bo trakec pokazal pravi veter, potem potegnem, pa mi ne rata dvigniti. Potem pa Erzo, ki mu rata in še drugič jaz takoj za njim. Samo malo zavijeva nad pobočjem in pristaneva na travnik v dolini ob kmetiji.

Erzov let

Zoranov let

Erzo pospravlja, jaz pa medtem do kmetije, kjer nafehtam prevoz gor. Čez nekaj minut sem že pri Erzu. Naloživa robo in naprej. Prvi novnov 🙂

by ·Komentarji so izklopljeni za 121117 Vrsnik-Žiri P860 10:20:51

Erzo pokliče Francija Revna (preden uide na Kovk). Pravočasno ga ujameva in pripravljen naju je zapeljati na drugi cilj – Spodnji Vrsnik.

Ker se mu mudi, sam noče leteti in ko ustavimo avto, sam odlaufa na vršni travnik  in vpije, da je idealno za odletet, počaka, da pobereva robo in odšiba dol.

Midva v sončku postaviva najini coti na skoraj vodoravnem travniku, malo odstraniva motečega pastirja in čakava na veter. Trakci so sprva kazali pravo smer, potem pa z desne in občasno celo malo od zadaj. Ko pihne iz prave smeri, se Erzov prvi poskus konča s ponovnim postavljanjem.

Jaz medtem odlaufam naprej, preskočim pastirja in z rahlim oplazenjem dreveščka na levi odletim nad dolino. Najprej lepo drži, potem pa po dolini v smeri vetra začne požirati. Najprej mislim, da bom pristal pri avtu (kjer ga je pustil Franci), pa mi zmanjka in zavijem nazaj in pristanem na sveže pognojenem travniku pri nekdanji italijanski obmejni karavli.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erza ni od nikoder. Povprašam, kaj se dogaja, pa mi po začetnem molku sporoči, da ravnokar visi na drevesu, ampak, da ni panike, vse je ok in naj pridem po njega. Hitro pospravim, nafehtam prevoz do avta in gor. Med potjo mi Erzo po postaji pove, naj prinesem drugo (XC3) padalo od štirih, ki jih ima s seboj (jaz pa samo tri 🙂 ), da bo lahko odletel in ne bova zgubljala dodatnega časa s snemanjem padala :-)… Hitro sem pri njem, mu pomagam postaviti in že odleti preko obešenega XC2. Ko sem spodaj v dolini, je že pospravil.

Erzov filmček let s prvim in drugim padalom 🙂

Erzov let

Po padalo bo prišel, ko bo čas (najbrž jutri…). Drugi novnov danes

Pa še komentarji okoli tehle dveh letov:

Darja Hrovat : Ne morm verjet 140 m višine carsko
[18.11.2012 00:17]
  • Franci Reven : Kje si dobu ime za štart,Vrsnik je pravo ime.Tam kjer imaš štart Pesek je v resnic Pleska. [17.11.2012 19:32]
  • 2.Jani Hrovat : A ni 300 m ena pametna višina za nov štart-takihle se da nardit v Avstriji-Tirolah vsaj 20 na dan-po vseh kmetijah kamor pride cesta. [18.11.2012 00:22]
  • 3.Borut Lapajne : ma pri nas so vse bolj redki kraji odkoder se da vzleteti ; se zarašča …. [18.11.2012 00:46]
  • 4.Uroš Novak : Jani , pa kšnem Madžaru to povej ! [18.11.2012 07:12]
  • 5.Andrej Erznožnik : Jani, zdaj se bom ponavljal: ko sem pred 20 in več leti začel šteti različne štarte, sem imel sam pri sebi zadevo urejeno: 300 m ali če je štart nižji, je bilo potrebno v zraku zdržati 10 min. Ko je bil postavljen ta olc (vsa čast olcju in njegovemu očetu) seveda kakšnih omejitev ni bilo in tako so se začeli normalno pojavljati tudi taki štarti. Tega se sicer nisem domislil jaz, je pa zadeva tudi zame in še koga, ki ni Poje postala zanimiva, saj smo začeli raziskovati Slovenijo z drugimi očmi. Naenkrat se je dalo leteti tudi drugje in ne samo v hribih ter na standardnih preiskušenih placih. Povsod, kjer sva se samo s Pojetom pojavljala so se rekrutirali lokaci, ki so pohiteli odleteti tisto za kar so vedeli, da je za njihovo hišo mogoče. In še: nismo vsi doma v osrčju Julijcev, da bi imeli okoli sebe samo visoke štarte. V zvezi z 20-imi štarti s kmetij v Avstriji v enem dnevu: jaz osebno komaj čakam, da to vidim in nikoli si nisem mislil da boš tako z lahkoto mesto na lestvici prepustil mojemu prijateju Zoranu. Torej, čakamo na tvojo 200! [18.11.2012 19:19]