by ·Komentarji so izklopljeni za 120627 Lubenice P763 13:41:31

Po včerajšnjem brezuspešnem nošenju padala na vrh Osorščice, je danes na poti domov ostal samo še let z Lubenic. Na poti z Lošinja čez Cres je to le majhen ovinek (po km…).

Okoli 13h sva pri vasi Lubenice in ustaviva se na šodrastem parkingu pred vasjo, kjer je start po Ukiju od lani (bolj varen pa to…, kot on spodaj ob poti 🙂 ). Veter je 3/5,1, JZ idealno. No štart se mi ne zdi tako idealen, ampak boljšega ni. Vročina je 30st v senci. Očitno je, da je vetra premalo za tako jadranje, da bi toplandal (kot sta lani Uki in Zdešar, pa še kdo) in je bolje, da grem s tamalim kompletom, ker velikega pa res ne bi tovoril od morja gor… Seveda pa to pomeni, da je še manj šans za kakšno nabiranje sploh. Najprej malo povadim, kako bom skakal čez kamenje, potem pa postavim zidek in čakam, da vroči fen pihne malo močneje.

Za hrbtno mi je premalo, zato potegnem kar naprej in sem v zraku. Grem desno ob grebenu pod vasjo, pa le nekajkrat vario malo zajamra, ampak generalno pa dol. Odpeljem se do Z roba in tu malo rukne, vendar premalo, da bi zavrtel ali poskušal nabrati. Obrnem nazaj v osrednji graben in počasi nad planotico Podlubenice, pa nad morje in počasi dol. Fenomenalen razgled in neprecenljivo doživetje,ko se spuščaš proti majni plaži na dnu uvale. Take panorame pa še ne :-). Malo zavjugam, da zbijem višino in naravnost na plažo. Sem že mislil, da bom malo prekratek, pa je lepo ratalo in med redkimi kopalci in praženci pristanem na belem produ. Ljudje zatulijo in zaploskajo (se kar fajn sliši…), jaz pa vržem vse s sebe in začnem pospravljati.

Sličica

Zoranov filmček

Prvih 50m gor me že skoraj vročinska kap (kakšno pijačo sem seveda pozabil vzeti s sabo – mi boš moral še nekajkrat ponoviti, Mega, da si bom zapomnil 🙂 ) in slečem vse, kar še imam na sebi, tako da potem naslednjo uro v samih gatah z (lahkim) ruksakom rinem po soncu in vročini gor (velikega po mojem ne bi preživel…). Ustavim se v vsaki senci. Od mene teče, kot, da bi bil na roštilju. Ga ni norca, ki bi ob 14.30 rinil tu gor. Ko končno pririnem v vas, na dušek spijem 2 radlerja. Ampak zadovoljstvo je pa enkratno in novnov !!! :-).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120617 Kobala P755 14:37:09

Čeprav sem prišel iz MB šele okoli 3h, se ob 9h že dogovarjamo kam. Midva z Manco navijava za Kobalo, Mega je za in ko določimo 10h za odhod z Vrhnike, je tudi Erzo za (zlasti ko mu omenjam oni še neobdelani start nad Tolminom – Vrše… 🙂 ). Na Logatcu se priključi Mega in gasa skozi Idrijo ob Idrijci do Tolmina.

Na uradnem pristanku z ostalimi pristalimi padalci in tečajniki in … čakamo na kombi (itak, da skoz vozijo, samo postaviš se… pa ja), ampak po kakšni slabi uri čakanja, kombi le pride (ga je Erzo uspel organizirati preko Prevca) in nas odpelje na start – Kobala.

Razen Erza smo ostali trije prvič tu in start je res fenomenalen. Tu je že polovica Slovenije (letalcev) in tujcev (ostala polovica je na Kobariškem Stolu…), ki čakajo na več vetra, na manj vetra, … pač nekaj čakajo, ker prav zdaj še ni tisto pravo. Tudi ekipa s Konjiške včeraj, je skoraj vsa tukaj. Po debeli uri nakladanja in čakanja na boljše, počasi Manca da pobudo za akcijo in midva začneva med množico ostalih postavljati.

Odletim naprej jaz, pa na desno pred J pobočje, kjer se obeta nekaj dviganja (nekaterim je uspelo lepo, drugim nič), vrtim in se matram in končno naberem kakšnih 100m nad start. Ampak to je vse in usmerim se proti Mrzlemu vrhu (Baje da bom dovolj visok ?). Manca je tudi blizu naokoli in ko odpeljem čez, gre tudi ona kmalu za mano. Vmes tu in tam malo zadrži, ampak v pobočje pridem z dobrih 700 v upanju, da bo zagrabilo. Pa samo nekajkrat malo privzdigne, ko se plazim ob pobočju, nabrati pa več ne morem. Končno se odločim, da moram nazaj proti pristanku pod Kozlov rob, kjer tudi nič ne dvigne.

Zoranov let

Ko pospravljam, pristane tudi Manca. Opazujeva Erza in Mega, ki visoko zgoraj peljeta z nekaj ostalimi (Cigla, Kavčič, Toplak,…) proti Mrzlemu vrhu, ampak na koncu tudi oni pristanejo malo naprej v kampu.

Erzov let

Z avtom po Mega po dolini gor in Erza v kamp, tu pa se ponudi še Toplak za šoferja na projekt Vrše.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120617 Vrše Tolmin P756 16:36:28

Ta start že poznamo, ko smo bili tukaj z Matejo v začetku marca. Takrat je pihalo premočno, danes pa mogoče malo premalo.

Odločimo se za odleteti vsi, razen Toplaka, ki mu je prevroče in ne bi samo scuril.

Potegnem prvi in se odpeljem čez res lepo pokrajino, preko belo modre Soče proti uradnemu pristanku. Ostali so takoj za mano. Po dobrih 10 minutah pristanem v peklenski vročini na že znanem travniku.

Zoranov let

Erzov let

Skupaj hitro (kolikor je mogoče) pospravimo in potem čakamo dobre pol ure Toplaka, ki je mislil, da smo odleteli v kamp in nas je šel tja iskat (pa še svojo kramo pospravit v resnici 🙂 ).

Še na pico v Tolmin in proti domu. Kljub skromnemu letenju pa vsi zadovoljni (2x novnov).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120616 Konjiška gora P753 14:08:15

Danes imam v MB zvečer obletnico mature in že včeraj sem  navijal, da gremo letet na Štajersko.  Variante Golte, Pohorje,.. na koncu ostane v igri Konjiška gora. In res je veter ugoden (Manca preverila) in midva sva za, Mega pa tudi. Seveda se tudi Erzo ne more upreti, saj je za vse nas to novnov start. Na poti gor Erzo presede k meni in pove, da je danes na Konjiški neko tekmovanje. Pred Frankolovim kontaktira lokalce in prevoz gor s kombijem je organiziran. Erzo se prijavi na tekmo, mi ostali trije pa samo za prevoz :-).

Ko pridemo na (lepo urejen) start, je večina znanih obrazov (Kavčič, Toplak,…). Veter že lepo piha in po slabi uri modrovanja (Mega vmes ponovno reparira padalo, ker so se mu štrikci malo razvozlali), odletijo “predtekmovalci”, med katerimo je tudi Mega, malo za njim pa še jaz. Manca še taktizira in čaka, da tekmovalci spraznijo start.

Po startu najprej skoraj scurim v poden, pa se na desnem (Z) robu le nekako poberem in po nekaj lepih stebrih celo naberem do 1300m. Že mislim, da sem zmagal in da se bom samo vozil sem in tja (tako, kot to dela nekje na V delu grebena Mega), pa naenkrat zgubim večino pridobljenega. Vlačim se še nekaj časa nad pristajnim travnikom in po predvrhu, potem pa po slabi uri pristanem. Lepo in delovno jadranje.

Zoranov let

Manca pristane malo za mano, Mega še kar visi gori, tekmovalci pa se kot velike ose zaletijo na en konec (obratna točka), tam navijajo, potem pa se zaletijo naprej do druge in tam ponovijo sceno  (prav hecno 🙂 ).

Z Manco nekaj časa opazujeva tekmo ob kavici pri bazenu, ko pa zveva, da bo tole še vsaj dve uri trajalo, začneva gruntati, kam na drugi start.

Erzova tekma

by ·Komentarji so izklopljeni za 120616 Boč Jug P754 17:03:58

Manca res spodbuja, da čim prej nekam greva (hvala bogu, sicer bi izvisela za drugi let) in odločiva se za Boč. Od odpadlih (scurjenih) tekmovalcev dobiva številko Klemna, ki je lokalni pilot na Boču in ko ga pokličeva (je ravno na vaški veselici), naju je pripravljen voditi gor in vse razkazati.

Vsak s svojim avtom šibava skozi Slovenske Konjice do Poljčan, kjer dobiva navodila, kam in kako gor. Z LCjem do planinske koče pri Dreveniški gori na sedlu pod Bočem (kjer je start Boč Jug) in še nekaj ovinkov, do mesta,kjer naju čaka Klemen. Prijazen Štajerc (Manca nekaj namiguje, da bi rabila prevajalca), ki naju med klepetom pripelje do 10min oddaljenega travnatega starta (zjutraj ga je ravno lepo pokosil).

Pomaga nama postaviti padala, meni pomaga odstranjevati pokošeno praprot, ki se je na veliko zapletla med vrvice (“boš mel glih za en čaj sabo…”).

Približno uspešno odletim šele v tretjem poskusu, se naslonim v kontra veter na desno in lepo začnem nabirati (200m). Do 150 m nad vrhom se vozim in vrtim. JV je kar močan in ko starta Manca, se komaj privleče desno okoli roba in nikakor ne more nabrati, čeprav se pogumno bori. Starta še Klemen, ki pa se odpelje direktno ven proti griču levo nad Kostrivnico, kjer je pristanek ob majhnem letališču. Je zelo nizko, ampak se lepo prebije na hribček nad vasjo in tam malo kroži (atrakcija nad veselico, ki se odvija točno pod njim). Tudi jaz se odpeljem za njim, pa zgubljam višino dvakrat hitreje kot on in ko on pristane, moram tudi jaz po slabe pol ure na pristajni travnik.

Zoranov let

Ko sva oba na tleh, pristane blizu še Manca, ki je bila neverjetno vztrajna (glede na začetno nižino) in je res dobro borila.

Do vasi, krama v Klemnov kombi in na veselico, da se malo osvežimo.

Ker ura že priganja na maturiteno srečanje (40 let), pa tudi Erzo in Mega sta že nekajkrat klicala da so se skoordinirali z Manco, kje jo počakata, naju Klemen odpelje gor po LCja, lepo se posloviva od njega, potem pa še midva skupaj dol  in vsak na svoj konec. 2x noovnov :-).