Cilj no.2: Kuk na Movražem. Malo modrujemo, kako najhitreje do tja, ampak jaz vztrajam na svojem, ker sem tod okoli vse prekolesaril. Gremo nazaj gor skozi Bezovico in skozi Zazid do Rakitovca ter po planoti čez Tri učke skozi občasne zamete do konca, kjer je start, obrnjen tudi na JV. Mimovozečehodečemu kolesarju še prenesemo znanje, kako po skrivnostnih kolovozih (ki smo jih podrobneje preučevali zadnjič z Matejo in Megom) pride v Hrastovlje.

Spet hitro postaviva z Megovo pomočjo na precej položnem startu. Erzo potegne in odleti, jaz pa kmalu za njim. On zavije desno za rob, pa samo potone in kmalu pristane.  Jaz grem zato raje na levo, kjer manj zgubljam in celo malo naberem, največ časa pa pridobim pri skalah nad Movražem, kjer je sicer precej živahno, zato pa kar drži. Pristanem po 10min pri Erzu na travniku pod Movražem.

Zoranov filmček

Erzov filmček

Zoranov let

Ko pospravljava, ugotavljava, da morava ta egoizem malo prekiniti in omogočiti tudi Megu, da leti (nad pobočjem proti Zavoju nad Buzetom vidiva padalo, ki kar vrti sem in tja, kar kaže na lepo letenje). Ko se zbaševa v avto, predlagava, da je cilj no.3 Zavoj, kar Mega z veseljem sprejme.

Hitro nazaj gor in čez maloobmejni na našo stran. Ko se začnemo spuščati proti Movražu, odvijemo na kolovoz levo in po nekaj sto metrih pustimo avto pod vršnim travnikom. Malo gor po travniku med ostrim kamenjem, ki je skrito v gosti travi do oblega vrha, kjer je kandelaber s trakci. Spet Mega pomaga pri postavljanju.

Malo pred 17h smo pripravljeni. Erzo steče po položnem travniku in po odlepljenju zavije daleč v levo do samega konca Movraške vale, potem pa nazaj in v pristanek na travnikih na dnu. Jaz tudi kar močno odlaufam po položnem travniku dol (čeprav še vedno piha rahlo gor) predno se odlepim, najprej za Erzom v levo, kjer je že vse v senci, vendar kmalu zavijem nazaj na desno, kjer so pobočja še v zahajajočem soncu in upam, da bo vsaj malo držalo. Po nekaj minutah pristanem zraven Erza v senčni dolini.

Zoranov filmček

Erzov filmček

Zoranov let

Zmečeva robo skupaj, saj je Mega že pri naju. Čeprav je ura že malo čez peto popoldne, Erzo navija še za peti start: Gaber nad Ospom. Kmalu smo na Črnem kalu in preko viadukta na izvozu za Kastelec. Ker sonce že zahaja se odločimo, da je bolje če gremo na Osp in na startu smo še pred mrakom. Ko stopimo iz avta, z žalostjo ugotovimo, da piha že rahlo dol. Erzo se odloči za ne, mene pa tudi ne mika preveč, da se s hrbtnim vetrom vržem v mračno globino Osapske stene. Zbašemo se v avto in konec za danes.

Misija Kras - Zoranovi leti

Vmes sta poklicala še Lucija in Damjan, če ju pridemo tehnično suportirat na Socerb in ker je čisto blizu, se odpeljemo do gradu. Vendar se tudi onadva (kljub Lucijini zagnanosti) odločita za prekinitev akcij in prideta do gradu, kjer nas “prijazni” nosilec gostinske dejavnosti odžene iz restavracije (vse, kar bi popili ali pojedli, bi nam dovolil le za šankom, ker so mize namenjene za prave goste, ki bodo naročili razkošne ribje jedi -katerih priprava pa kar dolgo traja…). Tako se vsi prestavimo v Kozino, kjer se v bolj prijaznem gostinskem okolju še malo podkrepimo in prijetno podružimo (največ na račun Lucije…).

Čez hribčke in doline do naslednjega potencialnega starta: Gradišče nad Primskovim. Lep okrogel vrh z ogromno romarsko cerkvijo na vrhu in raztresenim naseljem pod vrhom. Lepi razgledi po Dolenjski, start tudi zgleda še kar, samo piha narobe, tako, da danes ne bo nič.

Nadaljujemo spet čez hribčke in doline do Stične, se zapeljemo okoli samostana in po pobočju gor do konca poti ob ogromni zapuščeni kmetiji, kjer pustimo avto in peš še kakšnih 100 viš.m na vrh položnega travnika nad Stično (Nograd). Ugotovim, da sem pozabil inštrumente in da je kamera prazna (hvala Megu, ker je odlaufal dol v avto po moje inštrumente, potem pa še pomagal Erzu in meni postavljati padalo).

Erzo odlaufa po položnem pobočju dol, pa laufa, pa laufa, pa laufa pa se že skoraj vsede v sneg, pa laufa – pa se odlepi od tal. Potem pa odlaufam po pobočju jaz, pa laufam, pa laufam, pa laufam, pa se odlepim od tal in  lepo čez Stično in samostan do travnikov za pokopališčem, na drugi strani ceste kot Erzo. Kljub prvotnim strahovom, ali bomo sploh uspeli čez naselje, je lepo držalo in sva oba brez problemov priletela do sem.

Zoranov kratek filmček

Erzov filmček - Prelep pogled na Samostan v Stični iz zraka

Zoranov let

Še predno pospraviva, je Mega že pri naju – neprecenljivo !