Danes napovedane prve snežinke tudi po nižinah in Erzo in Milan se hitro organizirata za Slevico. Sem že skoraj tudi sam odločen za tja, pa se mi nenadoma ponudi prilika za zemeljsko podporo proti Dolenjski … in se že peljem/va proti Ivančni gorici. Do Temenice in na levo v vedno ožjo dolino mimo Bukovice. In po serpentinah skozi gozd na vršni del – Tapolje, kjer sva ne dolgo nazaj stala z Erzom, ki je se je pognal v meglo, da reši še eden zadnjih biserov Dolenjske…

Danes vršni travnik ni v megli, zato pa piha popolnoma od zadaj cca 2m. Erzov trakec od zadnjič še visi in to potrjuje. Alenka mi pomaga postaviti prav na vrhu in ko piha malo manj, potegnem in odlaufam. Vendar naredim le nekaj poskokov in prekinem pred spodnjo cesto.

V drugo postaviva malo pod robom bolj proti gozdu. Ko spet malo veterček jenja, potegnem in laufam, laufam, dokler me le ne vzame in speljem nad kmetijo.

Iščem najnižji prehod levo čez drevesa … in sem čez. In potem drsenje v miru (in mrazu – rokavice sem si pozabil natakniti) ob pobočju. In kar lepo drži in čez nekaj hrbtov, dokler se dolina na široko ne odpre pri Bukovici. Nizek še do križišča, pa sem prenizek za čez zadnje drote, zato obrnem nazaj in pristanem na travniku tik pred njimi.

Alenka me kmalu pobere, potem pa na božanski sladoled v Trebnje (ampak sladoleda nimajo več, ker je premrzlo, zato se je treba zadovoljiti z božanskimi torticami…).

Danes še vedno veliko burje na Primorskem, v osrednji SLO pa dosti manj SV. Milan lobira za Zavrh, Erzo pa za Slajko. In ker že dolgo nisem bil na Slajki (letos še ne), sem takoj za.

Na Vrhniki pri BJ-ju presedeva z Erzom k Vidičevemu Draganu in čez Horjul v Hotavlje. Bogatajev Janko in Vidmarjev Jože že čakata, Seljakov Andrej z še dvema Idrcema pa že na startu. Preostali se zbašemo k Jožetu in gor – na zgornji start, saj je na spodnjem mogoče malo premalo vetra.

Prvič tukaj na vrhu. Postavljamo in v luft Andrej in njegov kompanjon, pa Erzo, Janko in potem še jaz.

V zraku se da lepo vzdrževati in nabirati tudi nekaj višine, predvsem pa minute. Pa mrzlo. Prebijem 1000m in sem veliko časa nad ostalimi. Ko poskušam prvič čez Poljansko Soro na nasprotni grič, samo izgubljam in se rešujem nazaj pod Slajko že pod spodnjim startom. Poberem pred njim nad rob in še enkrat nad S rob, nekaj mimo antene. Ko se mi zdi, da bo kmalu napolnjena ura (in me v prste že pošteno zebe), se še enkrat zapeljem čez Poljansko Soro, dokler gre in potem nazaj na pristanek. Žal pa sem narobe videl čas na Naviterju, saj nisem napolnil ure 🙁 .

Med pospravljanjem se mi prvi pridruži Erzo.

Nekaj za njim je na tleh tudi večina ostalih. Tudi Dragan pristane zraven mene.

Jože je toplandal in rešil svoj kombi. In posnel nekaj lepih slik današnjega dogajanja

Na kuhančku v gostilni se potem spet malo ogrejemo.

Milan je organiziral jato za Zavrh in seveda so naletili lepe km (vsaj nekateri, organizator je imel tehnične težave… 🙂 ), ampak meni na koncu dneva niti malo ni žal, da smo bili na Slajki…

Tule sem že bil, pa je v popolni megli zelo pihalo od zadaj. Danes ni megle, piha pa še vedno od zadaj (res pa da malo manj, kot zadnjič). Pa vidi se, da je začetni del bolj položen, kot se mi je zdelo zadnjič. Pa na frišno je vse pognojeno (poljska dela pred zimo, pa to…).

Postavim (očitno bolj levo, kot je to naredil prvopristopnik, ki je tudi odletel bolj proti Z nad desni spodnji travnik – kot je razvidno iz pravkar javnosti objavljenih dokumetov…) in čakam, da vsaj približno ne čutim vetra od zadaj.

Potegnem in laufam po pognojeni travi in samo upam, da ne zaružim. Speljem in se čez vse gnojne terasice zapeljem na travnik na koncu.

Potem še odtacam po gnoju v obratni smeri gor … in se ulije…

Danes podobno kot včeraj, le da je SV malo manj, močno pa predvsem v Vipavski. Da ne bi spet izgubil celega sončnega dopoldneva (megla se v LJU že zgodaj dvigne), grem na projekte, dokler se ne organiziramo kam. Milan bi lokalno – na Zavrh (Štusejev Dušan pravi, da je pri njih dosti manj vetra, kot včeraj), Erzo pa predvsem na Zavrh ne, sploh ko sliši, da je malo vetra.

Ko parkiram ob pokopališču pri cerkvici, je debela slana po travi in vse hrska, ko postavljam. Veter piha naravnost gor, tako da lepo dvignem in moram kar potisniti naprej, da me vzame.

Na pristanku pa je sonce že vse stopilo in padalo je v trenutku mokro.

Na naslednji lokaciji v bližini Police pa sem v totalni megli (v oblaku), tako da le slutim, da je treba odleteti najbrž proti J, JZ; ker pa piha od SV kar močno, se samo odpeljem še malo naokoli in nazadnje nazaj proti Veliki Stari vasi.

Na vrhu tega travnika je za spoznanje več strmine na nepokošenem delu nad lovsko prežo. Naklonina pa je najlepša desno proti vasi.

Dvignem levo v veter in desno po največji naklonini dol mimo dreves in skozi vršičke šavja spodaj v kotanjo v vasi.