Ponoči dež in zjutraj se takoj po prehranjevanju in kavici odpeljemo proti Z – smer Sofija. Cilj je Musala, kjer je nekaj startov v hribih, dosegljivih z žičnico. Bliže domu bomo, pa še vreme je bolj obetavno v tistih koncih.

Med potjo ugotovimo, da je cilj še daleč in da je bolje, če poiščemo kaj za odletet še vmes. J od Plovdiva so hribi s starti za S smer vetra, saj je danes napovedan generalni veter SZ. Izberemo start Brestovica Bulgaria na vasico Brestovica.

Start je idealen, žal pa na startu termika meša iz vseh smeri. Jaz bi kar postavil, ostale moti prednji grič, ki lahko povzroča težave za veter z desne (čisti sever). Po odletenih letih vidim, da so nekateri odleteli tudi s travnika niže proti S in nekaj jih takoj odkoraka tja in sporočijo, da je tam idealno.

Ko smo vsi tam, se izkaže, da ni več idealno (jaz bi bil raje zgoraj…). Z Boštjanom takoj postaviva na različnih koncih položnega osatastega travnika.  Boštjan potegne in s porivanjem sekundantov spelje in se zapelje … v dolino.

Potem zalaufam jaz. Pa mi seveda prijateljsko porivanje ne pomaga, saj ne speljem in obesim padalo direkt v nizko hrastovje ob strani.

Vsi takoj v akcijo pod glavnim vodstvom Mega in padalo je v kratkem  sneto, očiščeno, preverjeno in spet pripravljeno. Zdaj ga iztrgam iz pikastih trav malo niže in speljem.

Podrajsam po vrhovih drevesne meje pod travnikom in ven nad dolino. Nekaj termičnih balončkov in v pristanek. Da ne bi pristajal na osatnih travnikih, izberem rjavo golo področje, ki se izkaže za posušen osatast travnik.

Naberem padalo in dol do potke, kjer trebim padalo, medtem ko odletijo še ostali (razen Damjana, ki je spet naša zemeljska  podpora).

Potem pa naprej proti današnjemu cilju na obali jezera…

In na zasluženo večerjo

Se odločimo, da ostanemo še en dan v teh krajih. Na današnji S, SZ veter je primeren start Madara in tudi tekmovanje se preseli na to lokacijo. Odpeljemo se sicer dovolj zgodaj, vendar pravo pot na vrh skalnatega platoja najdemo šele po Erzovih telefonskih navodilih.

Na startu preveč vetra in vsi se skrivajo po grmovju v senci. Erzo nas povabi na ogled naravnih znamenitosti po skalnatem robu, kjer se v skalni steni pod nami skriva Madarski konjenik iz 8.st.

Do skalnih stopnic, ki pripeljejo čez steno iz doline, kjer malo modujemo in fotkamo, dokler se prvi padalec ne pojavi v luftu.

Potem pa panika in nazaj na start in v akcijo.

V močnem vetru startujejo tekmovalci drug za drugim, pa vsi bolj ali manj kaskadersko… Eni poberejo, drugi se matrajo in nikakor ne morejo više.

Erzo je tudi že v luftu, Mojca poskuša, pa ji je premočno in se nazadnje umakne. Boštjan se ne počuti preveč OK in se javi za reševanje kombija in zemeljsko podporo. Potem pa v luft Mega, Janko in jaz in še ostali naši (razen Stojana, ki mu ni treba v tako).

V močnem vetru in sunkovitih dviganjih najprej na hitro lepo naberem do 850 (start okoli 400), pa me preveč zanese nazaj nad plato. Ko rinem spet naprej, vse pridobljeno zgubim in ponavljam vajo. V veter praktično stojim, vrtenje eno samo guncanje. Kmalu imam tega zadosti in se zapeljem nad dolino in na strnišče požetega žitnega polja ob progi proti Madari.

Dva pristaneta čez progo na navidez lepem travniku, pa obirata padali s trnja še ko grem spakiran pol ure kasneje mimo…

Jože pristane še malo bolj stran od griča.

Janko cca 500m bolj stran.

In tudi Urban tam nekje čez progo.

Vizualizacija naših lokalnih letov

Mega se je pobral na 1300 in odpeljal čez hrib z vetrom…

Po kolovozu proti Madari me do centra vasi zapeljejo Turki, ki so prišli po svojega padalca. In že sta Ovca in Stojan z Mojco s kombijem pri meni.

Kmalu se vsi tukajšnji zberemo in okoli hriba na AC in po Andreja, ki je odpeljal proti V (bočno na generalni veter) še mimo Nevše.

Erzo je pristal dobrih 40km proti JJV.

Mega pa še malo naprej pri Partizanih.

Še vizualizacija najdaljših

Poberemo Andreja, malo kruzamo sem in tja po AC, potem pa se usmerimo v reševanje Mega.

Ko smo vsi skupaj, pa še na gurmansko uživanje lokalnih specialitet pod brajdami v restavraciji pri Partizanih…

Ob 8h startamo iz Burgasa proti Šumnu. Okoli 11h pridemo na V start, kjer se pripravlja množica padalcev, večinoma tekmovalcev. Pozdravimo Mojco in Erza, ki sta že v odletni fazi, potem pa (razen Mega) na osvežitev v bližnji bife, da se start malo sprazni. Napaka !

Ko se vrnemo, nikomur več ne uspe štartati normalno, saj piha od vsepovsod (termika vleče sem ali tja, generalnega vetra itak ni). Z Urbanom in Stojanom gremo na oglede na J start, kjer ob prihodu ni nikogar, piha pa lepo močno gor. Čez nekaj minut pa tudi tu zameša od vsepovsod.

Prestavimo se na ogled JV starta, ki pa je zabit z tistimi, ki prihajajo z vzhodnega. Pod startom že obirajo z grmovja neuspešne. Štarti uspešnih pa so več kot atraktivni…

Medtem se naši odločijo na V startu za pripravo na odlet in se vrnemo. Mega 4x poskuša, pa mu ne znese. Vmes odleti Janko … in scuri.

Potem uspe odleteti Boštjanu in z brezkompromisnim laufanjem naprej še Jožetu.

Pod startom tudi tu že obirajo neuspešne. Ostali raztegnjeni še čakamo, dokler se mešanje vetra na startu ne spremeni na konstanten S, SV z leve od zadaj. Potem se Urban, Mega, Andrej, Stojan in jaz prestavimo na J start kjer občasno lepo pihne gor, pa tudi pomeša od tod in tam. Ker je sedaj tu že nekaj drugih, kot prvi od naših malo počakam.

Ko pridem na vrsto, pa hrbtno potegnem, vendar padala ne začutim v redu do roba. Za prekiniti je prepozno in neuspešno se zabrišem čez rob in sedem v šavje pod previsom.

Ostali so takoj pri meni in me naženejo gor, sami pa v nekaj minutah snamejo padalo. Zgoraj ga preverimo in se spet pripravim (ne vem, če je vmes kdo od preostalih uspel štartati).

Kar nekaj časa čakamo, pa praktično ne pihne več gor. Ko začne konstantno pihati dol S, pospravimo vsi.

Najprej malo na turistični ogled.

Potem v hotel prevzeti sobe, zatem pa najprej po Boštjana.

Nato pa še po bolj oddaljenega Vidmarjevega Jožeta.

Še vizualizacija naših treh:

In potem na zasluženo večerjo.

Najboljši let pa je danes odletela Mojca.

Erzo je bil na tleh že precej prej…

Še vizualizacija naših dveh tekmovalcev:

Ker je še vedno veliko vetra imamo za cilj ogled kakšnih okoliških nižjih startov, pod večer pa še klif v parku v centru mesta. Iz našega hotela J od centra Burgasa najprej v center na zajtrk ob rivi.

Potem na S na ravnico, iz katere se dviguje nekaj kucljev. Vetra za izvoz. V vasici Kableškovo z glavne ceste (praktično za vse asfaltne ceste je potrebna E-vinjeta) na lokalne. Malo se lovimo skozi vasico in vedno slabše vozne površine. Na koncu vozimo že po kolovozih tipa rally Pariz-Dakar in se končno vzpenjamo na vrh griča. Štart na koncu najdemo in je soliden, vendar se veter ne pusti (10-12/ 15,4). Je pa vsaj lep razgled. 

Potem nazaj v civilizacijo

proti naslednji bližnji beli piki sredi mondenega turističnega središča Sunčev Brijag (Sunny Beach) verjetno spet klif na obali. Malo motovilimo, saj nam je že kmalu jasno, da je ta pika fake rezultat od nekega nepopolnega leta. Nekateri še na ogled mondene plaže.

Ko se izkopljemo izmed modernih betenskih hotelov, predlagam bližnjo piko na hriboviti obali S od zaliva, kjer je objavljenih več letov, ki obetajo klifsko letenje. Malo čez hribe in dol na V do obale, pa po kolovozih do obsežnega področja divjega kampiranja plaže Irakli.

Jaz kar z lahko robo na bližnji start, ki je malo bolj goli travniček z odprtino in pogledom na divje peneče valove spodaj.

Ostali še brez, saj je vetra res še veliko (7-8/9,9), vendar je lep laminaren in na klifih tako očitno mora biti, sicer se ne leti.

Večina je za malo kopanja, zato dol na obalo 30m niže in malo namakanja v divjih valovih.

Osveženi nazaj gor in po robo.

Postavimo in v luft: prvi Boštjan, pa jaz, Mega, …

In potem, uživancija dokler se je komu dalo. Ko me tangice začnejo že neudobno stiskati, pristanem spodaj na plaži in z nabranim M-om gor.

Potem pristane kar na startu Mega.

In počasi do mraka so pristajali še ostali bolj ali manj zataknjeni v trničasto šavje na startu…

Nekateri so rinili prav do konca rta pri svetilniku in potem upali, da bodo prišli (v močan veter) nazaj.

Jožetov filmček dogajanja je pa tukaj

Še vizualizacija našega klifčkanja:

Potem pa v bližnjo podeželsko restavracijo na bolgarske dobrote in čez hrib nazaj v naš hotel pri Burgasu…

Do poznega popoldneva se vozimo najprej na J do Plovdiva in potem proti V do Burgasa. Letoviško mesto ob Črnem morju, prepolno turistov. Malo se iščemo po mestu in potem do lokacije na obali, kjer je na edinem izkrčenem mestu start.

Piha močno od V, SV in prevelikega zanimanja ni. Zato najprej v kopalke in malo v velike valove.

Med tem časom veter malo upade in ko zagledamo tandem na robu, takoj v akcijo. Boštjanu ni, Stojan še vedno ni letalen. Ostali v kombi po padala (jaz tagice in M24) in na start.

Najprej sem skeptičen zaradi vetra, ki še vedno nabija. Andrej brez razmišljanja postavi nad potko pod robom in po dvigu ga samo dvigne nad nivo zgornjega roba (piha sicer močno, vendar povsem laminarno). Med množico turistov,  sprehajalcev po rivi, ki se nabirajo in fotkajo in filmajo, postavijo Janko, pa Jože, Urban in še Mega.

Še vedno oklevam, ker pa Stojan in Boštjan tako lepo pomagata, se odločim še sam. Hitro sem v tangicah, M24 mi že raztegneta in čeprav po sunkovitem dvigu po obratu kar sedem na pobočje, me laminarc kar dvigne nad spodnje krošnje in zajadram.

Nekajkrat sem in tja, medtem ko se že počasi mrači. Potem počasi pristanemo spodaj na pesku drug za drugim.

Še vizualizacija našega jadranja ob mestnem klifu:

Vsi navdušeni nad res lepim enakomernim jadranjem ob klifu v močnem vetru z morja.

Potem pa v hotel in na solidno večerjo v turističen center v poznih večernih urah.