Ker po poti domov že rahlo kaplja, najprej razmišljam o današnjem zaključku padalskih aktivnosti. Pa vidim po radarski, da na Dolenjskem ni dežja in tudi kamere kažejo okoli Ivančne gorice suhe ceste. Zato se čez nekaj časa zapeljem v to smer.

Na tem motokros poligonu sem že bil malo pred lanskoletno nesrečo, pa je pihalo močno zelo narobe. Danes ne piha nič, ko hodim po strmini gor, zato pa na vrhu začne kapljati. Malo obupan počakam, pa nepričakovano poneha in postavim.

Na zgornjem pokošenem travniku nad teraso (kjer je Erzova originalna lokacija) čakam, da bo kaj pihnilo, pa nič. Nasprotno, celo rahlo z desne od zadaj občasno dahne. Seveda v takem ne morem startati na tako položnem (po prelomu pa robidovna in šavje), zato se prestavim pod rob na levo na motokros pisto.

Levo in desno že več let nepokošeno šavje – seveda so najbolj kritične tečne rože. Nekako razprostrem čez to šavje in 3x preverim štrikce in populim nekaj najbolj tečnih rož. Potem čakam, da ne piha z desne od zadaj in potegnem in speljem skozi šavje nad dolino. Spodaj, na pokošenem travniko je užitek pristati.

Ko pa naberem padalo, ugotovim, da mi je šavje snelo pohodno palico s hrbta. Ampak ne grem zdajle nazaj gor, saj je v bližini še naslednja lokacija.

Ker si torej danes ne obetam kakšnega bolj resnega letenja, se odločim za projekte, po možnosti v (relativno) bližnji okolici. Izbiram bele pike (če pa bo kaj novega, pa še bolje).

Čez griče do Grosuplja na prvi ogled: skupina nedeljskih drogerašev na samotnem pristanku v skriti dolinici; ampak itak je trofazna počez čez pobočje in ne bom tvegal.

Naslednja je ta samotna dolinica/planotica Zavrh (za Spodnjo Slivnico pri Grosuplju) z razkošnim (novodobnim ?) gradičem. Parkiram in ker piha z leve od gradiča sem SV (start pa na Z in zgoraj položen) raje vržem čez ramo Rooka 2.

Na vrhu je preveč položno, zato razgrnem malo nižje. Pri gradiču ugotavljajo (“veter” od tam nosi glasove), da je gori na griču očitno nek padalec. Večinoma piha z desne od gradiča, zato kar nekaj čakam na nulo in “zalaufam”. In gre Rook 2 gor in speljem tako, da z ritjo rahlo podrajsam po travi položnega pobočja, preden me lepo dvigne nad pobočje in me odnese kar presenetljivo daleč (mimo lovske preže) po spodnjem položnem travniku.

Naberem in v LCja, kjer ugotovim, da sem brez pohodne palice, ki mi jo je na odletu očitno snelo s hrbta.

Še enkrat gor in kar nekaj iskanja (ima varovalno zeleno barvo), preden jo zagledam v travi.

Potem si ogledam še štiri potencialne lokacije z vmesno krajšo plohico.

Na dveh sicer veter ni ravno pravi, vendar je odločilno to, da so spodaj, pod ozkim brezdrevesnim koridorjem, še droti trofazne … in vse skupaj mi je preveč…

Na zadnjih dveh lokacijah pa mi veter ves čas ogledovanja in čakanja piha direkt v hrbet, kar je spet preveč zame…

Očitno rabim še kar nekaj rehabilitacije (psihične in fizične…)

Je pa danes napovedanega veliko JZ, sploh v spodnjem delu SLO in čez Gorenjsko. Že zjutraj kliče Uki, da ima danes še fraj in da bi nekam šel – najraje na Donačko, kjer bo vetra malo manj. Iz Kižlovke se odpeljem direkt k mojemu Hoferju, kjer že čaka Uki, ki mu je tudi Frenk potrdil, da že odhaja(jo) na Donačko.

K Ukiju v avto (tudi s projektno robo) in gasa na Štajersko. Pa nas nič hudega sluteča navigacija zapelje po AC mimo CE do Dramelj, kjer pa se ne da priti v Šentjur, ker je povezovalna cesta nepreklicno zaprta. Obvozi pa naju odpeljejo nazaj v CE (!!!?) in po standardni cesti mimo Štor… 1h nama je šla…

Na uradnem pod Donačko ravno scuri Frenk (Završek je pa malo prej).

Prej je bilo več vetra, po krajši plohi pa je veter upadel. Zato še malo čakamo spodaj, da Srečko (ki ga hitro dostavijo gor) še enkrat pokaže, da jadranja še ne bo.

Moj predlog za bližnji projekt Donačka gora-Gornja vas zanima tudi Frenka in dokler se veter ne popravi, bomo čas izkoristili tam.

Uki nas zapelje po lokalnih cestah ob griček in gor. Frenk postavi pred mano, Uki mi pomaga razgrniti Rooka 2 po suhem dreku za njim. Frenk potegne, kar malo laufa po položnem začetku in spelje in pristane v dolini ob cesti.

Jaz potegnem kak meter više na strmini in ga lepo začutim, ko mi Uki na ves glas vpije, da ni OK – med štrikce je zapleten kos suhega dreka… in prekinem tako, da se še skotalim po travniku. Kupola pa se obesi na krošnjo edinega drevesa tu gori. In gre naslednja ura…

Večina padala je takoj dol, nekaj štrikcev pa je ovitih okoli vej više. Poskušava potegniti, pa ne gre. Uki poskuša splezati na drevo, pa se ne da. Pride Frenk iz doline (padalo pusti spodaj) in pomaga. Neuspešno. Gre Frenk dol do bližnje kmetije (vmes midva nadaljujeva neuspešno) in prinese dolgo preklo, s katero uspe Uki (in Frenk) le nekako sklestiti manjše vejice in končno sname s pomočjo prekle še zadnje štrikce (hvala Uki, hvala Frenk).

Potem mi postavita padalo. Potegnem (sem besen kot ris in še ne skuliran), le nekako speljem naravnost dol in v nizkem letu nekaj dm nad travo preletim nekaj prelomov med sadnim drevjem in potem bogato čez cesto skoraj do električnih drotov.

Uki naju s Frenkom pobere in gremo gor na start Donačka gora (no najprej do izvira bistre in hladne vode za kmetijo). Vetra ni kaj dosti, vendar Frenk postavi in odleti in scuri.

Ukija v tako ne mika, jaz tudi pod razno ne bom odpiral zaresne robe za skokec dol. Torej čakamo na bolje. Vmes postavi Mauserjeva Alenka, Frenk pride še enkrat gor z Jusovim Tonetom, kramljamo, modrujemo…

Veter piha precej z V. Alenki uspe odleteti in scuri.

Občasno veter pojača tudi do 7 in Frenk postavi še enkrat. In odleti in … scuri v svežo gnojšnco, ki jo je našprical kmet med našim modrovanjem zgoraj na startu…

Ostali se še sončimo in ko se sonce prevesi bolj proti Z, se z Ukijem posloviva.

Ogledava si še start Donačka gora-vznožje, ki je lep, vendar pa piha v hrbet V…

Potem se na pristanku pridruživa Frenku in se odpeljemo proti CE, vmes pa ogledamo še kakšen start, pa nič ne odletimo, saj piha povsod narobe, oziroma je že prepozno…

Erzo popoldne navija za Gozd. Meni se sicer povsod zdi preveč vetra in ne verjamem v to, vendar preverim z Meri, kakšna se ji zdi današnja situacija. In pravi, da po njenem je možnost poznega večernega jadranja na Gozdu. Sporočim Erzu, ki razpiše zbor ob 16h na Vrhniki in ob 16.45 na pristanku, saj cesto odprejo ob 17h.

Ker imam še veliko časa, pogledam, kje so kakšne bele pike tam okoli in najdem Tenetiše. Res je za cerkvijo in pokopališčem lep gladek travnik, pravi šolski teren. Žal pa je vrhnji (bolj strm) del popolnoma nepokošen in ko poskušam postaviti, se štrikci samo zatikajo. Zato postavim nižje na rob pokošenega (kjer pa je že zelo položno). Veter piha na cikle od zadaj (JZ čez rob od cerkve), potem pa butne (termika) z leve in od spredaj iz kotanje.

Poskušam ujeti pravi moment, vendar so od vseh poskusov le trije taki, da me dvigne v zrak in potem bolj ali manj hitro spusti na tla.

Po zadnjem, ki je bil najdaljši, imam zadosti, saj me je hoja teh nekaj korakov gor in vročina (in seveda postavljanje in neuspešno dvigovanje) pošteno izčrpala. Zato se spravim v LCja in počasi v Senično.

Kmalu pride ekipa: Jasna in Klemen, Erzo ter Gabor. Prisedem in gor. Gabor je tisti, ki me danes reši bremena, tako da štorkljam za njim na start, kamor je ravno pripešačila familija Kurnik. Vetra je veliko in je sunkovit. Na Kriški so sunki tudi čez 12, na Gozdu do 10, oblaki drvijo od JZ. Nihče ne pomisli, da bi šel v zrak, se pa nabirajo novi in novi (in tudi tečajniki).

Po debeli uri čakanja, ko veter začne močno upadati (čeprav na momente še dobro pihne) se prvi pripravi Kurnikov Jurij in takoj za njim odleti še Erzo. Potem počasi še drugi. Mene je medtem minilo, saj večina drajsa pred in malo nad startom in ni videti nobenega, da bi konkretno pobral. Ura je že blizu 19h in nimam več volje, da bi razgrinjal in postavljal in na koncu spet pospravljal, pa tudi če za 1h drajsanja sem in tja nad grebenom pred startom. Lahko pa rešim avto in prihranim morebitne težave ostalim.

In zapeljem dol Jasnin in Klemnov avto in potem pomagam rešiti še Jugov avto. In se odpeljem domov.

Kakšna napaka, saj je bilo letenje baje res idilično do poznega večera !!!

Jurij Kurnik : Na štartu čakanje, nato pa super mirne razmere!!! [14.7.2021 22:05]

Ana Senegačnik Kurnik : Prvič z Gozda do Potoške in nazaj! Super lepe večerne razmere! [14.7.2021 22:10]

V LJU ogromno vetra in to bolj J smeri, kar potrdi tudi Milan izpred svojega doma. Ideja je, da gremo popoldne na Zavrh, čeprav postaja kaže vse dopoldne bolj malo vetra (1-2/4 SV); res pa v zadnji uri javlja tudi sunke do 8.

Ker je še kar nekaj časa, najprej opravim nekaj nujnih zemeljskih tehničnih zadev (res pa, da so povezane z letenjem), potem pa še na kakšen projekt, saj je Erzo skliče zbor za 15h (sam sem zelo skeptičen glede svojega resnega letenja, saj se, poleg teh čudnih vetrovnih tegob, še nebo pokriva s prav grdimi in temnimi oblaki).

Skozi Vrhniko do konca Podlipske, kjer je pri cerkvici Sv.Brikcija res en lep šolski start, ki mi je še bela pika. Hitro Rooka 2 postavim na pokošeno pobočje, saj je start praktično zraven LCja. Na momente pihne kar močno po dolini gor (malo z leve), vendar padalo lepo skoči gor in se zapeljem v dolino.