Erzo me za tolažbo odpelje na tole naslednjo lokacijo (ki jo je sam uresničil že pred časom). Prekrasen hrib, odprt na 3 strani (z obsežnimi zemeljskimi deli ga predelujejo v travnike) in takoj postaviva Rooka v smeri vetra. Piha močno in sam bi padalo le težko krotil brez Erzove asistence.

Končno se v nekem trenutku odločim in potegnem in ga stabiliziram nad sabo in potem z vso silo rinem naprej, da me le vzame in zajadram proti dolinici, kjer me veter spusti počasi na tla.

Zoranov prvi novnov

Gor do ceste pri Baragovi rojstni hiši, kamor Erzo kmalu pride z LCjem.

Že prej sva rekla, da zvečer jaz še enkrat poskusim pri daljnovodu, če se bo veter kaj umiril. Res ga je za spoznanje manj (ampak le za spoznanje…) in ker je že pozna ura, imam ob Erzovi asistenci Rooka takoj pripravljenega.

Malo čakam na primeren trenutek, če bi veter le popustil, pa noče. Tako ga dvignem dokaj atraktivno in me kar malo nazaj vleče in se moram res pošteno napeti, da ga nekako zrinem naprej in me na robu vzame.

In potem se v močnem vetru počasi zapeljem dol v dolinico ob napol zgrajenem stebru daljnovoda, kjer bodo kmalu pokrajino krasili 400KV kabli.

Zoranov novnov

In to je to za danes…

Po nekaj ovinkih sva v Moravčah in Erzo že vidi naslednji grič. Pri zadnjih hišah pustiva avto pri prijaznem domačinu (ki mu je kljub deževnemu vremenu vse jasno – adrenalin mora biti…) in na vrh.

Tu veter nabija še močneje, pobočje pa položno z droti vzdolž (bolj strmo in daljše bi bilo pobočje na levo proti V, ampak veter žal piha od J). Erzo malo dviguje padalo in groundhandla in ga vzame in poskakuje do spodnje izravnave, kjer se ustavi. Potem pa še enkrat dvigne in se odpelje v kotanjo spodaj.

Erzov tretji novnovnov

Sam niti ne poskušam in se z avtom zapeljem naokoli po njega. Skozi Moravče in na V do Zaloga, kjer je nad ribniki naslednja vzpetina. Malo tavava po slepi cesti (v bistvu cesta ni slepa, slep je tisti, ki jo je zasul s kamionom zemlje, da ne more nihče naprej), da na koncu po J strani le prideva na vrh travnika.

Erzo spet razgrne v močnem vetru in malo dviguje, da ga na položnem pobočju le vzame in se odpelje v dno kotanje.

Erzov četrti novnovnov

Sam spet sploh ne poskušam, opazim pa bolj konkreten grič malo naprej proti vasici Straža. Po vrhu pobočja se zapeljeva tja. Še vedno močno piha gor in pobočje se dviguje nad umetnim bajerjem – odlagališčem odpadkov – imenovanim Havaji…

Spet veter naredi večino dela in Erzo se lepo odpelje v desno ob pobočju 300m daleč.

Erzov peti novnovnov

Sam moram na vrhu še bolj riniti v veter kot prej, da me potem nabije v zrak in se pridružim Erzu na mokri travi.

Zoranov drugi novnovnov

Gor na cestico in dovolj za danes…

Erzo zasledi na FlySafe naslednjo lokacijo (ima pa težave s prikazovanjem belih in zelenih pik, tako da spregleda bistven podatek, ki bi nama skrajšal raziskovanje). Tako iz vasi Češnjevek spodaj v živo opaziva tole lepo lokacijo.

Ko prideva gor, se izkaže, da je start res lep, pa s pomanjkljivimi pristanki spodaj: tam so droti, povsod same hiše in drevesa. Sedaj že sramežljivo proseva sonce skozi oblake. Piha pa kar lepo (vsaj pol časa gor JZ, pol pa z desne SZ).

Erzo se vseeno pripravi in ob vetru gor atraktivno spelje (stari Triton mu kar noče gor). Potem pa se kar pelje in ga drži in gre levo ob pobočju in okoli dreves in izgine za gozdnim vogalom, visoko nad vasjo (pristanek, ki sva si ga spodaj ogledovala, sploh ni več v igri). Pristane že skoraj v naslednji vasi Lukovek.

Erzov tretji (samo novnov)

Erzov komentar: Tri minute prezgodaj [9.4.2019 15:04]Franek Rakun : Kaj pa je blo čez 3 minute? [9.4.2019 18:38]Andrej Erznožnik : Bluziva na pamet, v težkih pogojih odletim na klovsiča tako na kol, da odrineš manjši grm in spodaj presenečenje ob prijavi leta. Tu je letel že Poje v brezdelnem januarju, čisto drugače kot zdaj ko ga ni. On je napisal, da mu je nek fant rekel, da se naj leti po 15.00, ko pridejo domov in bodo videli tàko letenje. Še odgovor: čez 3 minute je bila ura 15.00. [9.4.2019 19:00]

Dol po njega in nazaj gor, saj sem jaz na vrsti. Iz LCja potegnem suhega Mentorja 3 in z Erzovo pomočjo sem hitro pripravljen.

Lepo speljem naprej in me celo malo dvigne nad start, pred vasjo pa spusti v luknjo, da se mi zdi, da še na planirani pristanek ne bom prišel (sploh na noben pristanek…). Potem pa me spet vzdigne in z vetrom odletim v levo čez vas v isto smer, kot prej Erzo.

Zoranov drugi (novnov)

Za oba novnov.

Kmalu je Erzo pri meni in nazaj gor na naslednjo potencialno lokacijo: vinogradniško/vikendaško naselje na Megleniku levo od najinega starta. Erzo najde možno lokacijo in ob negodovanju lastnika iz naslednje hiše, ki smatra, da je lastnik kar vsega naokoli, postavi. Malo naju ta vsesplošni lastnik spravi iz tira in Erzo hoče čimprej odleteti. In potegne na ravnem platoju in skoraj vzleti, da se za prelomnico zatakne v pravkar posekano češnjo.

Naslednje pol ure trebiva padalo z vej.