Greva malo naprej in na desni se odpre naslednje travnato pobočje. Erzo že vidi kombinacijo in skozi vas od zadaj po kolovozu po robu gozda do travnika. Čeprav rahlo dežuje, Erzo ne bi čakal, ker bo mogoče še slabše.

Medtem ko po mm obračam LCja na ozkem kolovozu, on že postavlja. Dežuje pa vse močneje.

In ko je že v pravem nalivu se odloči in potegne (saj bo mogoče še slabše…) in zalaufa. Padalo le počasi leze gor in kar daleč mora laufati, preden spelje… In se zapelje vse do ceste v dolini.

Erzov let

Andrej Erznožnik : Danes so vremensko napoved falili. Za Dolenjsko so rekli pretežno suho, bilo je pa pretežmo deževno. V takem ga še nisem zganjal in po temle poskoku je bilo padalo težko, kot bi mi kdo skril skalo vanj, tako izostren občutek imam za prenašanje suhega padala! [24.11.2018 18:25]

Počaka med pod napuščem opuščene hiše, z nabranim padalom v roki, od katerega kar teče. Da ga odcejati v LCja in me prepričuje, da malo počakava (saj huje ne more biti, lahko pa bo mogoče bolje…).

Malo sediva spodaj in potem res malo manj dežuje in se zapeljeva gor. Izpod dreves (s katerih pošteno kaplja) nese Erzo mojega Rooka na vrh travnika, kjer res skoraj nič ne dežuje (sploh ne, ko imam spet glavo pod čelado).

Hitro mi postavi in zalaufam.

Pa mi padalo odnese v levo in na tla v mokroto (piha pravokotno z desne). Še enkrat mi razgrne (sedaj je res že mokro) in jaz ga še enkrat enako sesujem na tla v levo. Potem mi ga postavi bolj proti vetru poševno po pobočju in zalaufam in dvignem to mokroto in laufam in laufam in končno speljem in se zapeljem v dolino.

Zoranov let

Sedaj je tudi moj Rook že neuporabno (?) premočen, tako da sva si enotna, da je za danes dovolj.

Do LJU voziva s polno delujočimi brisalci…

Burja se je umirila in danes je skoraj brezveterje z neko JZ tendenco (predvsem više) sicer pa vse pokrito in možnost občasnih padavin tu in tam. Dopoldne najdem na Primorskem sonček in se namenim tja na projekte.

Erzo ne more, zato pa se Mega odzove in je pripravljen za akcijo (pa četudi samo na oglede).

Naložim ga na Uncu in do Razdrtega in na Slavinje (start, ki sem si ga pred nekaj dnevi ogledoval v orkanski burji). Danes piha le mičkeno SV, tako  da se takoj pripravim (Mega mi v mokro travo razgrne Rooka), potegnem in zapeljem v dolinico.

Zoranov let

Peš nazaj gor do LCja.

Vesel, ker je en start že narejen in lahko grem sedaj pomirjen naprej.

Danes cela SLO pokrita, bolj ali manj megleno in od včerajšnjega sneženja povsod blatno in sluzasto. Pa še nekaj šibkega SV in burja na Primorskem.

Erzo se odloči za projekte na Dolenjskem in me povabi zraven (ker ima v planu predvsem ponavljati Pojetove…). Zase nimam boljše alternative in se pridružim.

Pri Rutarju v Erzov enoprostorec, poln robe. Po AC do Biča in po lokalnih cestah do Malega Vidma. Na vrh griča v vas in proti lokaciji. Parkirava pri domačiji, kjer se spomnijo obiska pred kratkim (mož z rumenim padalom…).

Pojetova pika od kozolca za domačijo je (za mene/naju) neletljiva (nobenega vetra in ograje po položnih terasah), zato se najprej malo spustiva, nato pa na vrh sosednjega griča, kjer je skoraj pravi šolski teren (malo preveč položno na začetku).

Takoj postaviva v mokro plundrasto travo

in Erzo odlaufa in v luft, v dolino in čez železnico in nad drotom nad njo na naslednji travnik.

Erzov let

Takoj za njim potegnem jaz in laufam in laufam, in ko se travnik le malo bolj spusti, se odlepim in tudi zapeljem čez progo na naslednji travnik.

Zoranov let

V mokri travi samo naberem Rooka in počakam Erza, ki je med tem že prišel peš do svojega avta.

Samo reinfuzo stlačiva robo (ki je že rahlo mokra) v avto in naprej.

Parkirava malo za vasjo na travnikih na vrhu in po položnem pobočju do primernega mesta (najnižje šavje na prelomu police). Ta lokacija mi je že manj všeč (poličasti položni travnik, s šavjem na prelomih).

Nasloniva padali na sam rob njive. Erzo potegne in odlaufa in lepo spelje čez prvi rob in se elegantno zapelje v dolino.

Erzov let

Sam potegnem malo za njim, laufam do roba, kjer se celo odlepim od tal, preletim prvo polico in sedem pred koncem druge na tla, padalo pa čez mene ½ v šibje in ½ v šipek. Začnem obirati štrikce (najprej s trnov), pa mora priti Erzo medtem peš gor, da dokončno rešiva Rooka (z vsaj dvema novima luknjama od trnov…).

Še enkrat na vrh. Erzo mi postavi (sedaj že pošteno premočeno coto), medtem ko sam lovim sapo.

Celo rahlo gor pihne, ko potegnem in zalaufam. Sedaj sedem na tla v mokroto na koncu tretje police.

Zoranov let

Imam dovolj, naberem Rooka in dol do Erza, ki je že spustil avto na pristanek.

Tudi danes tudi vedno bolj hladno, konkretna burja in povsod pokrito, z možnostjo začetnega sneženja (jutri pa zares: burja do 100km in obilno sneženje – pravijo…).

No, proti Primorski pa je zjutraj še krasen sonček. In se spravim v tiste kraje.

Na Razdrtem že pridem izpod oblakov na krasen sonček. Na prvi lokaciji (Slavinje) krasen šolski teren, vendar zmerim 10,5/13 m/s in to mi je res preveč (sploh glede na mraz, ki ga ta veter prinaša…). Še kakšna potencialna lokacija tam blizu takoj odpade…

V Kozini je nekaj manj vetra in ko zavijem pod Slavnik, je že čisto sprejemljivo. Tale griček bi bil tudi skoraj šolski start, če ne bi bilo treba malo odslalomirati med brinjem in ostalim grmičevjem.

Hrbtno dvignem, ko se burja malo umiri, pa se moram vseeno pošteno nasloniti naprej, da me vzame, malo pogunca in tik nad tlemi spet skoraj ustavi naslednji sunek burje.

Zoranov let

Novnov.

Sedaj tudi sončka ni več in je tudi tu že vse pokrito. Še v bližnji Golac grem po dolgih letih pogledati, če je tudi kaj na burjo, pa je vse še bolj zaraslo, kot nekoč. Le še en krog naredim okoli ogromne, v glavnem travnate kotanje. Naprej proti Ilirski si še malo ogledujem in čez Knežak domov.

Erzo po telefonu provocira, kako da sem z enim zadovoljen – ampak bolje eden, kot nobeden…