Ker je danes napovedanega še več SV, se zjutraj odločam za projekte ali mogoče Dobrovlje. Pa se slišiva z Jožefom, ki navija za Zavrh. In ker se je včeraj močna napoved izkazala za idealno letenje, bi mogoče tudi danes res bilo… In zaženem akcijo.

Ob 11.30 Šodr Dule in malo kasneje Jožef. Erzo bo prišel za nami kasneje, mogoče z Megom. Pri Škorpijonu naložimo v LCja še Milana in gor. Že na poti na štart piha kar občutno z desne na robu (pa saj je včeraj tudi).

Na štartu pa le nekaj več vetra, s tem da je vse pokrito nizko nad nami in mrzlo, mrzlo. Občasno butne v smreke na desni. Poje postavi in dinamično v luft z pospešenim dviganjem… ostali bomo raje še malo počakali… Jože desno proti anteni in nazaj že okoli 1000. Ampak pooočasi. Komaj leze proti Trebelniku in gre gor proti bazi in potem kar stoji na mestu (v resnici ga že rikverca, kar pa z naše perspektive ne vidimo). Postaja mu je (od mraza) crknila, tako da ni glasu od njega. Vmes hoče Erzo sprotna poročila in na koncu je že na poti. Jože se vedno bolj oddaljuje proti Vrhniki, počasi zleze naprej in uspe zgubiti nekaj višine. Na štartu medtem začne vedno bolj prbijati (6-8/12,3) in nas že pošteno zebe.

Erzo je že v vasi, ko pokliče Jože po telefonu in pove, da je res veliko vetra, da je mislil, da ne bo prišel ven iznad Trebelnika in se je že videl na drevesih, da pa je zdaj nad Bistro na 700 in tu pa je padalo že bolj obvladljivo (in zato lahko telefonira)… Da pa mu na misel ne pride, da bi rinil nazaj in gre samo še pristat…

Jožefov let

Erzo obrne in nazaj v službo, mi pešaka do LCja in dol. Odločim se, da grem med potjo domov tolažilno pogledat na Šujico  in tudi Milan je za to varianto.

Pod gričkom se dobiva. Gor na vrh travnatega grička, kjer pa vsake toliko pihne S, kar pomeni od zadaj. Postaviva in čakava na nulo.

Potegnem in laufam kot nor, da speljem in pristanem spodaj na travničku in tolažilni novnov!

Zoranov let

Milan pa nekaj za mano (po enem neuspelem poskusu s preveč vetra v rit) pristane malo naprej in tako reši serijo.

Milanov let

Erzo pa svojo serijo reši na Hribih.

Ertzov let

Danes še vedno močan JZ in oblačno (na JZ SLO mestoma dež). Ker sem se odločil, da si pobliže ogledam Simeonov tečaj njegovih letalnih izkušenj in nasvetov, je današnji cilj Ženček, kjer naj bi v popoldanskem močnem vetru vadili ustrezne prvine.

Že ob 10h se odpeljem iz LJU proti Logatcu, da se prej malo potešim s projekti. Vmes 2x bolj in manj porosi, v Logatcu že skoraj dežuje.

Ko zavijem na Pusto polje, skoraj poneha in tale bela pika že dolgo čaka. Parkiram na kolovozu v Z pobočju griča (ob cesti pod smetiščem).

Originalni Erzov start s pristankom na ravnici Pustega polja je po 2,5 letih (kar smo bili nazadnje tukaj) že popolnoma zaraščen s šavjem in grmovjem. Tale travnik (brez izhoda) za njim pa je lepo vzdrževan (tudi takrat sem že razmišljal o odletu tu, pa so bili nepisani kriteriji taki, da je treba ponavljati iz iste točke v približno isto smer … pa tudi Poje je pred kratkim izbral to varianto).

Kljub rahlemu rosenju postavim na vrhu. Piha rahlo, pa ravno prav. Hrbtno potegnem in lepo dvignem Rooka in speljem, pa z zavoji sem in tja zbijem višino na spodnji del travnika, da ne zaružim med drevesa (ki so previsoko za preleteti – tudi za Pojeta…)

Zoranov let

Originalni Jožetov Dedni dol spustim, saj s to mokro coto tudi pod razno ne mislim gor nad hiše in drot, kjer je startal Jože pred 3 dnevi.

Grem raje takoj sem do Žabjeka, kjer je startno pobočje malo bolj strmo in spodaj brez ovir.

Potegnem in (čeprav gre mokra cota kar s težavo gor) lepo speljem in se lepo zapeljem dol na travnik.

Zoranov let

Tale start je na drugi strani doline in po teoriji bi moralo pihati v hrbet. Ker pa je na vsakem gričku pihalo iz svoje smeri, grem poskusit.

Ko parkiram pri kmetiji, imam najprej opravka z najemnikom, ki mi prehod dovoli (čeprav sem mu »zelo sumljiv, ker me že cel dopoldan opazuje, kako se vozim po dolini sem in tja…«), za hišo pa še s pravo, simpatično lastnico, ki mi pokaže obhod okoli el.pastirja, travnika in bikov, ki že grebejo s kopiti po blatni zemlji, ko se jim približam z mokro rdečo gmoto Rooka čez rame.

Grem po kolovozu od zadaj skozi gozd na vrh griča tik nad AC (tu je šele mokrega listja in z dreves se kar cedi na glavo in na Rooka, ki ga imam nabranega čez ramo). Mimoidoči avti malo trobijo, ko postavljam v šavje na vrhu: same tečne rože, sicer suhe, ki jih sproti pulim. Čeprav pošteno počistim, je štrcljev in šavja še veliko. Petkrat preverim vse štrikce in jih polagam čez neodstranjeno šavje. Če mi start (s totalno premočenim Rookom, da se sedaj že cedi od njega) ne uspe v prvo, se bom samo skotalil dol po blatnem (in dokaj strmem) pobočju direkt med bike (mogoče je tudi kakšna krava), ki sedaj hropejo tam spodaj…

Piha pa celo malo gor (kot nek JV, dolinc?). Potegnem in speljem (in se nič ne zatakne in ni nobene kravate ali vozla…) in se odpeljem čez bike in hiše in čez ves travnik do lokalne ceste.

Zoranov let

Ko pridem nazaj do LCja pri kmetiji, pa mi lastnica pove preostanek zgodbe o najemniku, ki ne plačuje najemnine, da so na kmetiji že ostali brez elektrike, da ostalih zadev sploh ne omenjam…

Ker sva včeraj v premočnem V z Erzom pohajkovala po teh krajih (na koncu je Erzo odletel od križa = Zaklanec2, da je rešil serijo, sam pa sem po tem še malo neuspešno raziskoval…) sem se za danes odločil (ker je manj vetra), da nadaljujem tukaj (pa še zemeljske obveznosti imam popoldan).

Kar nekaj belih pik je tu okoli Brezja in tale je prva na poti.

Na poti gor do opuščene(?) kmetije imam po 10 korakih popolnoma mokre čevlje (rosa, kot da je bil naliv), na vrhu tudi že premočene skoz in skoz.

Vetra nobenega. Previdno postavim Rooka in po prvem startu sedem v roso 90m niže.

Še enkrat gor postavit (sedaj je padalo že kar mokro) in v drugo zalaufam, da se lepo odpeljem na konec spodnjega travnika.

Zoranov let