Ko pridem gor do avta, še bolj pokrito. In ker je tu še ena bela pika Zalog2 (na katerem smo pred dolgimi časi kot prvi stali z Erzom in Deluxom – in je le Delux potegnil in naredil novnovnov-ega), se zapeljem gor še do konca vasi.

In pešaka gor po strmem travniku do gozdne meje (naprej gor, kar nekaj više je na vrhu naslednjega travnika start Zalog, ki sva ga z Erzom naredila kot »bolj naravni start«).

Ko stojim v vročini v lastnem soku tu na vrhu (na poti po strmini je seveda prbijalo sonce) in piha večinoma z leve, gledam hiše spodaj, pa smreke in ostalo drevje, ki je na liniji leta ob morebitnih sunkih z leve,… mi tega ni treba. In grem po strmem travniku nekaj niže levo in tam postavim padalo, saj tam pa vidim odprtino v drevesni meji vse do travnikov spodaj.

Počakam, da pihne gor in potegnem in v rahlem slalomu med drevesi odpeljem na plano in čez nekaj travnikov.

Zoranov let

Novnov.

Za gor po avto me naloži mimovozeči traktor…

Greva danes spet malo hodit v hribe. Ker je še vedno vročinski val in S (danes naj bi bil bolj šibek) v čim bolj hladne predele. In ker na Vitrancu (na vrhu) še nikoli nisem bil, se odpeljeva v Kranjsko.

S sedežnico do Bedančevega doma (1100m) in najprej po strmi cesti do zg.postaje sedežnice iz Podkorena (1230m start Vitranc FIS proga, ki sva ga nekoč z Deluxom  že odletela)

in potem še bolj strmo: malo po opuščeni progi in pod opuščeno sedežnico (ki gre na vrh Vitranca), potem pa po gozdu, večinoma po koreninah, kot po stopnicah. Kar nekaj planincev in izletnikov se že vrača, strmina pa je neizprosna, sploh v tej vročini, kljub hoji po gozdu (moram odleteti z vrha, ker tu dol ne nameravam hoditi…).

Končno se pot zravna in med macesni stopiva na vršno jaso (1552m).

Malo počitka med množico okoli male koče in nekaj razgledovanja.

Potem pa nad opuščenim smučarskim hotelčkom na start. Najprej si pogledam V start malo niže proti V.

Vendar lepše piha na vrhu (S, SZ), zato postavim kar na vrhu (pa še dosti lepše je startati proti S).

Veter že malo obrača, vendar naredim zidek z M24 in ko močneje pihne, potegnem in lepo speljem.

Najprej me spusti, potem pa termika dvigne.

Zapeljem malo levo ob pobočju, potem nazaj do V roba  in ven nad dolino. Me kar drži in občasno tudi pošteno zgunca. M mi je za cca 10km hitrejši, kot Mentor ali Rook in ko se zabijem v termiko, vse skupaj doživljam kot precej neobičajno (bolj izraziti in razpotegnjeni nihaji), sploh ker sem v tangicah, brez gasa in ob 13h na vročinski dan…

Zapeljem se čez Kranjsko goro proti V in sedaj čutim tudi že precej dolinca. Ekspresno nazaj v smeri Podkorena in v Kranjsko na uradni pristanek.

Zoranov H&F

Kar nekaj časa čakam, da sestopi pohodniški del ekipe in potem še na osveževanje k Jasni (milijon kopalcev…)

Danes veliko SV/burje in še vročinske nevihte po vsej SLO čez dan. Ker sem še v kombinaciji za počakat Jožeta na Brniku ob 16h (da bo potem ob taki bolgarski napovedi še rešil serijo), se odločim za projekte.

Nadaljujem kar v krajih, kjer smo zadnjič nehali.

Žal je tale travnik nezgledno nepokošen, pa še sunkovito piha precej s strani. Kljub temu postavim Rooka v košato travo. Ko se sunek umiri, dvignem padalo in stopim v zrak. Me pa že na sredi zagrabi naslednji sunek in me malo zgunca in po liftu dol odloži v kotanjo.

Zoranov let

Ko pospravljam, že močno grmi (prej na startu je le narahlo) in je že pošteno temno.

Na poti gor kaplja, ko pa sedem v LCja, se vlije ploha.

Najprej mislim kar domov, pa se vseeno zapeljem naprej, saj z V že spet prihajajo odprtine s soncem.

Ogledam si 3 lokacije, pa so mi vse v mokroti in nepokošenosti nezanimive (deževati je nehalo).

Pa pridem že skoraj do Planinškove domače lokacije, ko stopim na tole zadnjo predvideno današnjo belo piko. V nulo pokošeno pobočje, sonček je tla že posušil, le piha na momente orkansko. Gazdarica mi odobri vzlet in postavim Rooka in upam na kakšno vetrno pavzo.

Ko je malo manj, lepo hrbtno potegnem in stopim v zrak in se zapeljem dol. Vmes me nabije gor, pa nek veter z desne, tako da brez problema preletim jarek in pristanem na naslednjem travniku.

Zoranov let

Ko pospravljam pride piš, da komaj zaključim. Na poti gor veter že nosi dež, ko pa prižgem motor, me zalije kot iz škafa druga ploha.

Na poti v LJU pa moram še skozi tretjo, ki tako uliva, da so po AC potoki in precej voznikov kar stoji na odstavnem pasu in čaka, da bo minilo…