Greva danes spet malo hodit v hribe. Ker je še vedno vročinski val in S (danes naj bi bil bolj šibek) v čim bolj hladne predele. In ker na Vitrancu (na vrhu) še nikoli nisem bil, se odpeljeva v Kranjsko.

S sedežnico do Bedančevega doma (1100m) in najprej po strmi cesti do zg.postaje sedežnice iz Podkorena (1230m start Vitranc FIS proga, ki sva ga nekoč z Deluxom  že odletela)

in potem še bolj strmo: malo po opuščeni progi in pod opuščeno sedežnico (ki gre na vrh Vitranca), potem pa po gozdu, večinoma po koreninah, kot po stopnicah. Kar nekaj planincev in izletnikov se že vrača, strmina pa je neizprosna, sploh v tej vročini, kljub hoji po gozdu (moram odleteti z vrha, ker tu dol ne nameravam hoditi…).

Končno se pot zravna in med macesni stopiva na vršno jaso (1552m).

Malo počitka med množico okoli male koče in nekaj razgledovanja.

Potem pa nad opuščenim smučarskim hotelčkom na start. Najprej si pogledam V start malo niže proti V.

Vendar lepše piha na vrhu (S, SZ), zato postavim kar na vrhu (pa še dosti lepše je startati proti S).

 

Veter že malo obrača, vendar naredim zidek z M24 in ko močneje pihne, potegnem in lepo speljem.

Najprej me spusti, potem pa termika dvigne.

Zapeljem malo levo ob pobočju, potem nazaj do V roba  in ven nad dolino. Me kar drži in občasno tudi pošteno zgunca. M mi je za cca 10km hitrejši, kot Mentor ali Rook in ko se zabijem v termiko, vse skupaj doživljam kot precej neobičajno (bolj izraziti in razpotegnjeni nihaji), sploh ker sem v tangicah, brez gasa in ob 13h na vročinski dan…

Zapeljem se čez Kranjsko goro proti V in sedaj čutim tudi že precej dolinca. Ekspresno nazaj v smeri Podkorena in v Kranjsko na uradni pristanek.

Zoranov H&F

Kar nekaj časa čakam, da sestopi pohodniški del ekipe in potem še na osveževanje k Jasni (milijon kopalcev…)

Danes veliko SV/burje in še vročinske nevihte po vsej SLO čez dan. Ker sem še v kombinaciji za počakat Jožeta na Brniku ob 16h (da bo potem ob taki bolgarski napovedi še rešil serijo), se odločim za projekte.

Nadaljujem kar v krajih, kjer smo zadnjič nehali.

Žal je tale travnik nezgledno nepokošen, pa še sunkovito piha precej s strani. Kljub temu postavim Rooka v košato travo. Ko se sunek umiri, dvignem padalo in stopim v zrak. Me pa že na sredi zagrabi naslednji sunek in me malo zgunca in po liftu dol odloži v kotanjo.

Zoranov let

Jože Poje : Danes sem pa prav čez tebe letel. In to na višini 1900 m. [2.8.2018 17:50]
Zoran Gaborovič : Ja vidiš, jaz pa grobo kršil zračni prostor. Si predstavljaš, da bi bila soudeležena v kakšnem incidentu (recimo da bi vi zaružili v mojo krtino…)  [3.8.2018 09:53]

 

Ko pospravljam, že močno grmi (prej na startu je le narahlo) in je že pošteno temno.

Na poti gor kaplja, ko pa sedem v LCja, se vlije ploha.

Najprej mislim kar domov, pa se vseeno zapeljem naprej, saj z V že spet prihajajo odprtine s soncem.

Ogledam si 3 lokacije, pa so mi vse v mokroti in nepokošenosti nezanimive (deževati je nehalo).

Pa pridem že skoraj do Planinškove domače lokacije, ko stopim na tole zadnjo predvideno današnjo belo piko. V nulo pokošeno pobočje, sonček je tla že posušil, le piha na momente orkansko. Gazdarica mi odobri vzlet in postavim Rooka in upam na kakšno vetrno pavzo.

Ko je malo manj, lepo hrbtno potegnem in stopim v zrak in se zapeljem dol. Vmes me nabije gor, pa nek veter z desne, tako da brez problema preletim jarek in pristanem na naslednjem travniku.

Zoranov let

Ko pospravljam pride piš, da komaj zaključim. Na poti gor veter že nosi dež, ko pa prižgem motor, me zalije kot iz škafa druga ploha.

Na poti v LJU pa moram še skozi tretjo, ki tako uliva, da so po AC potoki in precej voznikov kar stoji na odstavnem pasu in čaka, da bo minilo…

Pogledamo naslednjo najbližjo belo piko in se odpeljemo malo predaleč do naslednje. Še lepši šolski teren, pravkar pokošen.

Postaviva drug ob drugem. Boris odlaufa in ga lepo dvigne in se odpelje čez platojček spodaj do dolinice in potegne še desno ob drotih.

Borisov let

Sedaj pa rahlo pihne od zadaj. Počakam in ko mi Špela s trakcem pokaže nulco, potegnem in laufam in laufam, predno me vzame. Na potki me vzdigne in potem veter od zadaj spusti, tako da ne pridem do konca platojčka in samo sedem na tla (dobesedno) na izravnavi.

Zoranov let

 

Novnov !!

Vročina je vedno bolj neusmiljena, zato se usmerimo samo še malo nazaj na prej zgrešeno belo piko.

Na vrh travnate glave (kot ena res velika krtina), ki je zgoraj zelo položna (pobočje nižje nad bližnjo cesto pa lepo strmo. Postaviva, čeprav večino rahlo piha od zadaj.

Ko se malo umiri potegne Boris in odlaufa do preloma, kjer spelje.

Borisov let

Nekaj minut moram počakati, da popusti hrbtni vetrič tudi meni in odlaufam še jaz (dokler se ravnina ne prelomi, kar ne verjamem, da mi bo uspelo). Ker so droti na drugi strani ozkega travnička, nad cesto ostro zavijem v desno in prenizek samo še sedem v travo…

Zoranov let

Še četrti nov danes 🙂 :-)…

Potem pa še na zaključno pijačo in jedačo na Krtino…

In tu je še Borisov filmček tega današnjega dogajanja