Po predaji v LCja in skozi Tlake pod Mačko. Na vrh travnika.

Piha idealno po travniku gor (pa že kar močno).

Dvignem hrbtno, lepo stabiliziram in potem me dvigne v zrak. Zavijem levo v dolinico in desno proti cesti, kjer pa me na ravnem pobočju močan nasprotni veter ustavi in spusti na tla še pred cesto.

Še na dve lokaciji, pa piha ali od zadaj (Huda polica: čeprav je start na J,  zahodnik kanalizira po tej dolinici) ali pa sicer idealno, vendar tako močno, da si ne upam v ozek in strm graben z garantiranimi rotorji in elektriko čez graben na koncu (Gajniče: Z nabija pravokotno na graben).

Zato nazaj do Škofljice in proti Pijavi Gorici in na Pijavski hrib. Ker imam robo reinfuzo, grem v zavetrje gozda na vrhu travnika (saj moram itak pospraviti robo tako ali drugače). Piha rahlo od zadaj z desne.

Postavim in odlaufam po položnem travniku in me komaj dvigne nad tla z vetrom v hrbet, da že nekaj metrov niže stopim na raven travnik.

Zoranov let

Desno čez drevje v dolino si s takim vetrom tudi pod razno ne bi upal…

Ker sem si zadnje dni v močnem Z samo ogledoval Erzove nove starte okoli Borovnice (ne da bi si v tistem šumenju in razmetavanju kaj upal odleteti…), se mi zdi, da bi lahko bilo danes mogoče tudi kaj uresničiti.

In ker lahko to združiva tudi s prijetnim izletom, sva z Alenko malo po 10.30h že na poti.

Čez Barje in skozi Borovnico v Zabočevo. Nad vasjo na kolovoz in na prvi start.

Piha rahlo gor. Alenka mi pomaga postaviti padalo in trebiti suhe ostre grmičke, ki se zapletajo med štrikce. Ko lepo pihne gor, potegnem.

Ampak očitno ne z povsem očiščenimi štrikci…

Zoranov let

Samo namolzem padalo in reinfuzo v LCja, ko pride Alenka po mene in še enkrat gor nad vas.

Sedaj se ustaviva kar na začetku kolovoza.

Spet je nekaj dela s trebljenjem suhih pokošenih grmičkov in vejic iz štrikce.

Ko pihne, potegnem

in lepo odletim čez splašene konje na travnik pod vasjo.

Zoranov let

Spet reinfuzo v LCja in skozi Brezovico gor po novi cesti na vrh pašnikov pod gozd v pobočju Krimščka.

Podrta smreka pokriva ravno najboljšo lokacijo. Tu pa piha že bolj sunkovito in predvsem z leve (občasno pa tudi čisto kontra – z desne).

Suhega šavja še več kot prej in imava kar nekaj dela, da so štrikci sproščeni.

Po prvem dvigu mi ga odnese v desno.

Ko potegnem drugič, se sploh ne morem odlepiti od tal in se na koncu zataknem v pastirja spodaj.

V tretje pa gre idealno.

Zoranov let