Ker je danes napovedan bolj plohast in nevihten dan z malo vetra, se odločim za projekte. Dopoldne sicer krasen sonček. Ker

sem se že naveličal nerealiziranih projektov v bližnji okolici LJU, gre danes v okolico Velikih Lašč. Namesto napovedanega malo J, piha na teh krtinah tudi konkreten S, pa V,… V glavnem kontra tistemu, kar bi potreboval za lep start.

Po nekaj ogledih mi le uspe prvi.

Zoranov let

Še nekaj neuspešnih ogledov (želim si lepega starta, ne pa metanja čez robove z vetrom v hrbet ali s strani), zato grem skoraj do Sodražice. Tu so še starti dolgovi.

Ker pa tudi tu piha čisto od leve strani, počakam, da manjša plohica poneha in potem postavim kar na cesti in potegnem po njej, saj veter piha vzdolž ceste.

Zoranov let

Ker spet dežuje, se usmerim nazaj proti LJU – po ovinkih in ogledih naslednjih lokacij.

Ko sem že na Turjaku, dež poneha, Erzo pa po telefonu kibicira, da gre na Slevico, saj je tam okoli lep sonček.

No in ker je sonček tudi že pred LJU, se ustavim še na Škofljici. Tu sem bil že vsaj 2x, pa je ne glede na napoved vedno pihalo močno od zadaj (SZ). Danes pa piha poševno z desne (JZ) – (kadar sploh kaj pihne), zato takoj postavim na dvorišču. Lastnica kmalu pride na plano in ker me že pozna, še malo pokramljava. Pripravi se na fotosešn.

Jaz pa v tretjem dvigu le uspem odleteti čez rob.

Zoranov let

Igor je, glede na odlične vremenske napovedi (z nekaj SZ komponente), že včeraj (v sodelovanju z ostalimi) na veliko planiral. Po obsežnih kalkulacijah in statističnih izračunih, z zgodovinskimi izkustvi in zdravo pametjo, je na koncu padla odločitev za Livški Kuk (opcije še Kanin in Žusem). V sodelovanju z domačini (sicer klubskimi kolegi) je zagotovil še prevoz na start.

Erzo je sicer včeraj še nekaj cincal, ampak danes ob 8.15 se pri Merkurju v Vižmarjih Igor, Saša, Erzo, Jože in Zoran naložimo v Igorjev transporter in gasa čez Škofjo in Podbrdo preko Tolmina do Teje.

Točno ob dogovorjeni 10.30 uri se preložimo v kombije (še množica domačinov,  Avstrijcev in Poljakov,  zato je poleg Klavdijevega poln še en kombi) in skozi Nebesa na greben Kolovrata. In peš po občasno zasneženi cesti cca 20 min na start. Kar nekaj časa se sončimo in pripravljamo / taktiziramo (predvsem domačini), dokler baze niso že izrazite in piha nekaj več gor z J, kot sicer z V strani. Še vedno si nismo enotni v katero smer: Erzo že od včeraj ves čas poudarja, da je prišel odleteti v Istro, domačini pa bi šli v smeri »dunajskih zrezkov«.

Potem pa Erzo ne zdrži več in potegne in Jože takoj za njim. Takoj zavrtita in nabirata. Potem tudi Saša za njima začne uspešno nabirati.

Še jaz potegnem in v začetku kar naberem malo nad start in drajsam okoli vrha. Ko odleti Igor, začne samo curiti. Jaz pa tudi. Ostala množica pa kar čaka. Igor je nizek in gre čez sleme desno nad Nebesa in v curaži dol. Jaz za njim. Saša se v višavah zapelje čez dolino v smeri Krna, Erzo in Poje izgineta v višavah.

Z Igorjem se boriva na pobočju Matajurja in scuriva k pumpi.

Igorjev let

Zoranov let

Ko v globoki žalosti brez besed pospravljava na vročini prekrasnega pomladanskega sonca, pristane še Saša.

Sašin let

Sašini komentarji 1.leta

Igor je odločen, da gremo še enkrat gor (z njegovim avtom). Saša je za (bo šofer), jaz sem pa kar tiho.