Mimo prvega starta po cesti še naprej gor in sva v gozdu. Na zadnjem ovinku (pod vrhom in cervico) Jože zaparkira in peš naokoli po gozdu po pobočju na start (kjer je nekaj malega snega). Piha rahlo, vendar idealno gor in takoj postaviva.

Jože potegne naprej, odleti in takoj v levo iz poseke za rob.

Potegnem naprej še jaz v idealnem, pa mi padalo prevrne desno (najbrž se je štrikec zataknil…).

Razgrnem še enkrat in ponovim… Enako. Razgrnem še tretjič in sedaj piha idealno gor že občutno močneje. Dvignem Rooka hrbtno in vidim, da sta komandi prepleteni med seboj…

Takoj je urejeno in sedaj odletim lepo. Jožeta ni nikjer in je očitno že pristal.

Jožetov let

Na levo mi gre z vetrom (zunaj piha S, SZ ??!!). Pred kamnolomom obrnem in nazaj po polžje v veter pod startom. Piha od Šoštanja sem in me pošteno zaustavlja (in malo gunca). Ven nad dolino in po nekaj vijugah na pristanek.

Zoranov let

Novnov (za oba).

Jože že pešači gor po avto, medtem ko jaz pospravim in si po dolgem čakanju le pripaličarim štop do Polzele.

Ko pride Jože po mene, že piha SZ po tleh z močnimi sunki, da pometa naokoli.

Še malo proti V na oglede (že preveč vetra za akcijo) in nazaj v LJU.

V teh mojih manj poznanih krajih imam še nekaj belih pik. In ker sva danes tukaj z Alenko, predlagam pred zemeljskimi aktivnostmi (=kmečka opravila), še malo ogledov po okoliških hribih.

Krožna tura čez Celjsko kočo naju privede na ta mrčasto sončen travnati hrbet, kjer naj bi pihal z višino vse močnejši napovedani Z. Pa Malič že ves čas javlja J in tudi spodaj v Laškem na pristanku je pihal (močan) J – dolinc.

Kar nekaj časa mečkam, preden postavim M24, saj piha striktno z leve (J), včasih celo malo od zadaj po hribu dol (JV). Na koncu le raztegnem in dvignem in ga namestim kar poševno na pobočje.

Dvignem ga v veter skoraj pravokotno na pobočje in speljem v desno čez drevesa. Ko pridem čez drevesa ven, me pošteno zgunca in malo dvigne (dim spodaj na kmetiji je položen vzdolž pobočja vzporedno z dolino J->S), potem pa v širokem loku nad dolino desno z vetrom do 60 nazaj nad travnik blizu čistilne naprave ob Savinji, kjer pristajam po liftu dol (15 v veter).

Zoranov let

Preveč vetra za moj okus; še dobro, da sem se odločil za M24…

Igor ve, kako me bo še dodatno razveselil in mi ponudi prevoz gor na Strmec (start, ki ga še nimam).

Hitro sva v vasi in počez čez travnike proti startu. Igor mi nese Rooka, tako da nosim le ostalo kramo. Še raztegne mi Rooka, medtem ko si natikam tangice

in v zrak.

Najprej me malo pritiska z desne (od koder piha dolinc), potem sem iz kotanje ven nad Loško Koritnico

in z bogato višino priletim v Log.

Zoranov let

Novnov !

Ko pospravim še h Kašci, kjer se že nalivajo s pirom.

In potem naprej, kot je povedal Igor…

Ko se zjutraj aktiviram in pokličem KrLuka (ki si je danes vzel dopust, da bi kaj odletel, glede na to, da je bil čez vikend predvsem nosač in zemeljska podpora), se izkaže, da je že v Preddvoru z očesom na Storžiču. Tudi jaz imam v mislih tudi za danes še hribe (saj je napovedano podobno kot prejšnje dni – inverzija na 1400 in malo vetra v čudovitem jesenskem soncu…) in tudi Igor pošilja tovrstne vibracije (vsaj SMS brnijo v tem smislu). In smo hitro skoordinirani: predlagam Begunjščico, kot potencial za manj vm in več letenja (ampak po drugi poti, kot v soboto).

Dobrih 15 min po tem že snamem Igorja in gasa proti Tržiču, kjer čaka Luka. Vmes Mega žal prepozno povabi na Šestana, kamor Erzo že od včeraj organizira jato.

Na pristanku za Podljubeljem pustimo Lukov avto in z LCjem po šodru gor. Majhen cestni zastoj, da naložijo hlode in naprej. Na Prevalu krasen sonček in obilo kravjih drekov.

Izogibajoč se jim, se pripravimo in zagrizemo v strmino naravnost gor po slemenu. Pot je vedno bolj strma in nam je vedno bolj vroče. Luka je poln kondicije in ugotavlja, da se mu pulz še ni dovolj dvignil in prevzame del moje teže: rezervo in kokpit (-3kg), da bo to popravil (hvala, Luka, za podporo ).

Ko končno pridemo na odprto, že rinemo čisto pokonci po skalah, v poletni vročini.

Na razu po skalah mimo spominske plošče Svetlani (R.I.P. inštitutska soborka…) in potem se končno strmina položi. Pridemo na vršno pobočje in na greben.

Tu pa je že kar nekaj vetra (dosti več, kot za tukaj pravi PP napoved: 3-10 km/h na 2000 JV, J, JZ. Očitno je gradient nad 1500 naredil svoje).

Počasi le oddelamo vseh 750m nv (Preval 1311 – Begunjščica 2060). Luka in Igor se gresta pofočkat na vrh, jaz pa kar počakam zraven na štartno najbolj primernih travnikih. Piha 5-7/8,6, občasno pa tudi precej bolj prbije. V zaveterju se pripravimo.

Potem me Igor in Luka spremita nekaj m niže  v strmino, kjer upamo, da bo manj pihalo. Pa ne. Kar nekaj časa mi držita padalo in čakamo (da me ne odpihne). Končno za nekaj trenutkov popusti in potegnem in sem v luftu.

Najprej me spusti ob pobočju (?), potem nabije gor. Desno ob grebenu v smeri Robleka, kjer sem že nižji in potem nazaj mimo njiju vzdolž celega grebena do Begunjske Vrtače in preskok čez dolino proti Kofcam. Sem že prenizek, da bi še kaj pobral, zato še malo krožim v dolini in pristanem na dogovorjenem travniku pri avtu.

Zoranov let

Pospravljam na toplem sončku na travniku, postriženem v nulo. Luka in Igor sta s svojimi velikimi padali dosti bolj uspešna in tudi nabereta med jadranjem sem in tja po grebenu. Ko pa se tudi onadva odločita za preskok na Košuto, počasi vedno bolj izgubljata in pristaneta ob meni.

Najprej Luka.

Lukov let

Potem še Igor.

Igorjev let

Robo in Igorja pustimo na travniku, midva pa gor po LCja.

Ko pa prideva na Preval, se ne moreva upreti ajdovim žgancem in kislemu mleku.

Še filmček današnje avanture

Žgance (in štruklje) potem dostaviva v dolino tudi Igorju (vendar štruklji na koncu ostanejo meni, tako da vse izgubljene kalorije spet pridobim…).

Super dan, super družba, super H&F tura – sploh za jubilejni 600 novnov !!

Še en podoben dan je napovedan in tudi Alenka si želi v hribe na topel sonček. Nekaj variant je v igri (z možnostjo kakšnega novnovega), pa se na koncu odločiva za kočo na Kališču (z Bašeljskim sedlom malo naprej 🙂 ).

Kar nekaj časa izgubiva v iskanju cest/kolovozov, za katere vem, da bi naju lahko pripeljali višje gor (celo zelo visoko), pa ne najdeva pravega izhodišča (Mače, Bašelj ??).

Na koncu začneva ob potoku v grapi po standardni planinski poti (kjer sva bila na začetku uro prej). Kar nekajkrat prečkava tiste neusojene kolovoze in v poletni vročini rineva skozi (precej okleščen) gozd proti Kališču. Spodaj je bila napovedana 1.30 do koče, pa mineta 2h, ko šele prideva v vršne predele. Vedno bolj počasi nama gre in vedno pogosteje se ustavljava.

Končno prideva do koče, kjer se praži na sončku množica pohodnikov (nekateri so bili tudi na Storžiču). 2.30h sva porabila vendar za cca 800 mnv in nekako nama ne štima, da je bila za to višino napoved 1.30h (včeraj pa za 440 mnv tudi 1.30h ???).

Malo si odpočijeva in napijeva in potem še položno gor (še +110 mnv) skoraj do Bašeljskega prevala, kjer mi plapolajoči trakec v pobočju desno pokaže štart.

Postavim (Alenka mi pridrži M24, da ne zdrsne po košatih suhih travah), se vpnem in v rahlem vetrcu gor potegnem.

Odletim in do koče na Kališču ob pobočju, pa na levo čez na Zaplato, čez cerkvico Sv.Jakoba na Potoško in počasi v Preddvor na pristanek ob jezeru.

Zoranov let

Pospravim in zaležem na topel sonček, dokler ne pride Alenka z LCjem.

Super (ampak malce bolj naporno, kot sva pričakovala) za novnov.