Še en sluzast dan s SV in ves v meglah od spodaj do gor in okoli 0. In ker imam samo dopoldan čas, nekam v bližnjo okolico. In se spomnim na Pojetovega Suškota.

Tu sem enkrat že bil, pa je pošteno pihalo dol, da o vasici v dolini ne govorim. Ko sva kasneje govorila z Erzom (ki je bil tudi že na ogledih), me je potolažil, da itak lahko pristanem na travnikih pred krizo.

In grem z robo po rahlo poledeneli travi najprej nad mrežasto ograjo pašnika za konje. Pa vidim, da domačin (ki je ravnokar prišel domov) pogleduje k meni (torej ni pametno prejahati ograjo) in grem nazaj dol po navodila. Možakar pove, da je eden že bil nekoč tukaj (Pojč 🙂 ) in da moram skozi stajo na pašnik. Poslušam navodila in na vrh.

Še prejle je pihalo z desne, zdajle lepo gor (2-4). Postavim po rahlo spolzki travi. Ko lepo pihne, potegnem in v luft tik nad mrežo. Še kar drži, ampak tudi približno me ne mika nad strehe in drote v vasi spodaj. Ker vidim desno spodaj v dolinici čez bore majhen travniček, se usmerim tja in z malo slalomiranja pristanem (je res kar majhen).

Zoranov let

Pospravim in peš naokoli po cesti (nobenega avta mimo) gor po LCja.

Še en slab dan. Meglen, sluzast, na Kovku 25/32 m/s  SV. Ponekod rosi. Malo dražim Jeana, pa pravi, da ima premočnega vetra od včeraj zadosti.

In grem sam spet proti Ribnici, kjer sem že pohajal, saj je niže napovedanega manj vetra in megle. Pri Žlebiču najprej gor skozi Zapotok na start Zapotok. Piha močno z leve (nazadnje pre-močno z desne) in rosi.

Na vrh na Sinovico, ki je v totalni megli. Grem sicer na start, pa vidim le travnik cca 10m pred seboj; piha pa V idealno gor kakšnih 5m (hladnoooo).

Dol in na Sela nasproti, saj je tam travnato (položno) pobočje tudi na V. Z robo kar po kolovozu na vrh. Erzo je tu odletel v desno, jaz pa postavim v levo.

Piha z V lepo gor po res položnem travniku. Malo hrbtno dvigujem v idealnem vetru. Nekajkrat poskusim poriniti naprej, pa komaj porivam proti vetru po travniku, dvigniti pa me noče. Potem pa mi enkrat le rata in se zapeljem tik nad tlemi do preloma in na levo v kotanjico pred glavno cesto.

Zoranov let

Pospravim in v rosenju do LCja. Tu piha bolj JV, zato še enkrat čez na Zapotok, kjer pa je nespremenjeno močan V z leve.

Še pod Zamostec, kjer je že spodaj močan V z rosenjem, tako, da predvidevam, da bo tudi na vrhu preveč vetra – z leve.

Danes baje ne bo dežja. Pihal pa bo SV, S. Erzo je že ves na trnih in že zvečer sprašuje, kam gremo danes. Zjutraj je že skoraj jasno, da Lijak.

Pa sprotna situacija kaže tam vse pokrito in 15m SV na Kovku. Erzo odpove (»zaradi nujnega terena«, ker ne verjame več v Lijak in se raje odloči za osebne projekte…), Jean je tudi skeptičen (»počakmo še mal,… kaj pa Grmada,…«).

Tako se sam odpravim v Rovte na oglede Erzovih lanskih novosti…

Prva lokacija: Rovte-Grampovče se mi zdi preveč blatna in položna (vetra skoraj nič) za danes.

Malo naprej je tale Rovte-Dolenc, ki pa se kaže OK. Na vrh griča z robo. Postavim Rooka pod trofazno. Piha (večinoma) lepo gor (bolj S kot SV).

Potegnem, malo naprej in čez škarpo nad cesto  v dolinico, kjer vse začmoka ob pristanku…

Zoranov let

Kar reinfuzo do LCja.

Malo naprej je start Rovte-Kurja vas. Brez robe na vrh pod trofazno. Piha z leve čez pobočje, leteti pa je mogoče le ozko ob trofazni na levi in gozdni meji na desni ob precej poševnem pobočju… dokler gre… in pristati v pobočje… danes ne.

Dol v LCja in malo naprej, kjer je tale Tečkov grič. Zapeljem okoli njega in brez robe po strmem gozdu na vrh, kjer je prekrasen start (lepo strm). Le zaresnega pristanka ni videti v kotanji tam spodaj. Še lepši bi bil malo naprej prav na vrhu griča, pa je tam trofazna (se mi zdi, da isti kabli kot že 2x prej). Tole danes je Erzov venček trofaznih startov…

Sem vodi lep kolovoz, zato po njem dol do LCja in nazaj pod grič. Pristanek je res nek travnat kotel – verjetno bo dovolj. Upajmo.

Zapeljem se spet nazaj gor po kolovozu prav na start. Od tu spet ni več vse tako jasno (…pa še ozka poseka med smrekami spodaj – no, saj tam bom (upam) že čez…). Malo si dajem poguma in se prepričujem, na koncu prevlada idealen vetrič gor.

Postavim, potegnem in lepo speljem iz poseke in sem že čez kotel pred smrekami, tako da ostro zavijem v desno in ob robu travnatega kotla  (da ne bom preveč v kotanjo zlezel) do pristanka pred droti.

Zoranov let

Poklepetam z domačinom, ki bi tudi rad začel leteti…

Peš po cesti do LCja in potem še malo na oglede in to je to za danes.

Na Lijaku pa so danes vsaj štirje lepo leteli…