Kljub prazniku imam dopoldan zemeljske obveznosti. Ko se okoli 13.ure sprostim, so tisti, ki so kam šli, že šli (vsaj jaz tako mislim) in se odločim vsaj za tolažilni skokec s kakšne nove krtine.
Ker piha SV, se mi tale lokacija zdi ravno pravšnja (čeprav krtina ni nova in sem sedaj že četrtič tukaj). Prej sem bil mimogrede ob obisku okoliških lokacij, danes sem samo za tole tukaj. In moram odleteti. Čeprav piha pravokotno z desne na pobočje (in na momente kar močno).
Postavim pravokotno na cesto in platojček pod njo. Namestim zidek in čakam, da bi se smer vsaj malo popravila po hribu gor. Pa se ne.
In hrbtno dvignem in potisnem poševno po pobočju in najprej sploh ne morem v luft, potem me le vzame. V luftu me samo zanaša ob pobočju dol in sploh ne morem proti vetru (veter kar močno obliva pobočje z desne). Ves sem nizek in na dnu travnika samo stopim dol, ker ni šans, da bi preletel drevesno mejo v dolinico spodaj (kjer je seveda pristal Erzo).
Zoranov let
Med pospravljanjem pride mlada sprehajalka povedati, da sem ji polepšal dan, ker padalca tu še ni videla.
Ko pospravim in se odpravim gor, vidim na desni (od zgoraj dol grede levo) odprto pobočje v travnato dolino spodaj, ki bi mi prinesla nekaj sto dodatnih m in tudi nekaj lepe dodatne višine (nižine). Jaz pa rinil v močan veter z desne, namesto, da bi se z njim odpeljal v dolino!! Koliko izkušenj mi še manjka (pa tudi malo več vida…) !!
Ampak odletel sem pa le, čeprav je pihalo podobno in močneje, kot prejšnjič po Troščinah. Zadnjič po Dobjah pa je pihalo popolnoma od zadaj in nisem uspel odleteti (kot je bilo poročano)…
