Kljub prazniku imam dopoldan zemeljske obveznosti. Ko se okoli 13.ure sprostim, so tisti, ki so kam šli, že šli (vsaj jaz tako mislim) in se odločim vsaj za tolažilni skokec s kakšne nove krtine.

Ker piha SV, se mi tale lokacija zdi ravno pravšnja (čeprav krtina ni nova in sem sedaj že četrtič tukaj). Prej sem bil mimogrede ob obisku okoliških lokacij, danes sem samo za tole tukaj. In moram odleteti. Čeprav piha pravokotno z desne na pobočje (in na momente kar močno).

Postavim pravokotno na cesto in platojček pod njo. Namestim zidek in čakam, da bi se smer vsaj malo popravila po hribu gor. Pa se ne.

In hrbtno dvignem in potisnem poševno po pobočju in najprej sploh ne morem v luft, potem me le vzame. V luftu me samo zanaša ob pobočju dol in sploh ne morem proti vetru (veter kar močno obliva pobočje z desne). Ves sem nizek in na dnu travnika samo stopim dol, ker ni šans, da bi preletel drevesno mejo v dolinico spodaj (kjer je seveda pristal Erzo).

Zoranov let

Med pospravljanjem pride mlada sprehajalka povedati, da sem ji polepšal dan, ker padalca tu še ni videla.

Ko pospravim in se odpravim gor, vidim na desni (od zgoraj dol grede levo) odprto pobočje v travnato dolino spodaj, ki bi mi prinesla nekaj sto dodatnih m in tudi nekaj lepe dodatne višine (nižine). Jaz pa rinil v močan veter z desne, namesto, da bi se z njim odpeljal v dolino!! Koliko izkušenj mi še manjka (pa tudi malo več vida…) !!

Ampak odletel sem pa le, čeprav je pihalo podobno in močneje, kot prejšnjič po Troščinah. Zadnjič po Dobjah pa je pihalo popolnoma od zadaj in nisem uspel odleteti (kot je bilo poročano)…

Danes baje ne bo dežja. Pihal pa bo SV, S. Erzo je že ves na trnih in že zvečer sprašuje, kam gremo danes. Zjutraj je že skoraj jasno, da Lijak.

Pa sprotna situacija kaže tam vse pokrito in 15m SV na Kovku. Erzo odpove (»zaradi nujnega terena«, ker ne verjame več v Lijak in se raje odloči za osebne projekte…), Jean je tudi skeptičen (»počakmo še mal,… kaj pa Grmada,…«).

Tako se sam odpravim v Rovte na oglede Erzovih lanskih novosti…

Prva lokacija: Rovte-Grampovče se mi zdi preveč blatna in položna (vetra skoraj nič) za danes.

Malo naprej je tale Rovte-Dolenc, ki pa se kaže OK. Na vrh griča z robo. Postavim Rooka pod trofazno. Piha (večinoma) lepo gor (bolj S kot SV).

Potegnem, malo naprej in čez škarpo nad cesto  v dolinico, kjer vse začmoka ob pristanku…

Zoranov let

Kar reinfuzo do LCja.

Malo naprej je start Rovte-Kurja vas. Brez robe na vrh pod trofazno. Piha z leve čez pobočje, leteti pa je mogoče le ozko ob trofazni na levi in gozdni meji na desni ob precej poševnem pobočju… dokler gre… in pristati v pobočje… danes ne.

Dol v LCja in malo naprej, kjer je tale Tečkov grič. Zapeljem okoli njega in brez robe po strmem gozdu na vrh, kjer je prekrasen start (lepo strm). Le zaresnega pristanka ni videti v kotanji tam spodaj. Še lepši bi bil malo naprej prav na vrhu griča, pa je tam trofazna (se mi zdi, da isti kabli kot že 2x prej). Tole danes je Erzov venček trofaznih startov…

Sem vodi lep kolovoz, zato po njem dol do LCja in nazaj pod grič. Pristanek je res nek travnat kotel – verjetno bo dovolj. Upajmo.

Zapeljem se spet nazaj gor po kolovozu prav na start. Od tu spet ni več vse tako jasno (…pa še ozka poseka med smrekami spodaj – no, saj tam bom (upam) že čez…). Malo si dajem poguma in se prepričujem, na koncu prevlada idealen vetrič gor.

Postavim, potegnem in lepo speljem iz poseke in sem že čez kotel pred smrekami, tako da ostro zavijem v desno in ob robu travnatega kotla  (da ne bom preveč v kotanjo zlezel) do pristanka pred droti.

Zoranov let

Poklepetam z domačinom, ki bi tudi rad začel leteti…

Peš po cesti do LCja in potem še malo na oglede in to je to za danes.

Na Lijaku pa so danes vsaj štirje lepo leteli…

Danes še vedno močan JZ z višino še narašča. Povsod (razen proti daljnemu SV SLO, kjer je tudi nekaj modrine) bolj ali manj vse pokrito in dežuje.

Najprej ne mislim nikamor, pa se na koncu le odločim za oglede v smeri Vel.Lašč, kjer je še najbolj svetlo.

V okolici Žlebiča, kjer komaj kaj rosi,  si ogledujem potencialne lokacije, pa polaga drevesa po okoliških gričih in dolinah, da kar ne moreš verjeti (sunki JZ do 18 na tleh…).

Ko začne še malo bolj kapljati, se z vmesnimi postanki usmerim nazaj proti LJU. Ko sem že skoraj na Škofljici, pa pri pumpi pogledam še gor na Gumišče (to je sicer eden tistih kucljev, ki sva jih v davni preteklosti z Erzom skupaj ogledovala, pa ga je potem Erzo sam v nuji odletel lani 🙂 ).

Ko se malo kasneje razgledujem gori po griču in s trakcem merim veter, me »napade« trop rasnih psov, ki jih goji lastnik na robu travnika. Pohvali mojo prisebnost, saj so psi plapolajoč trakec razumeli kot vabilo na igro, oziroma hlastanje po moji roki… Ko lastnik spravi pse za ograjo se meni naenkrat zazdi, da bi lahko vsaj padalo malo posušil, saj je ravno sonček rahlo posijal.

V LCja po robo, v tangice in malo hrbtno dvigujem mokro padalo. Vetra idealno (kje je zdaj tistih 15 m/s s Krima?), zato se obrnem in odpeljem dol proti glavni cesti.

Zoranov let

Pa je še en novnov…

Ko se peljem naprej proti LJU, že spet dežuje, sonca pa nikjer več.

Po dveh dneh ledenega in manj ledenega dežja danes ni … dežja. No, občasno malo zarosi. Je pa povsod močan Z že malo nad tlemi in za letenje danes ni. Bo pa mogoče malo za na zrak kam blizu.

In sem na gričku v vasici Dobje, kjer sem se ogledoval po Erzovem lanskem lager-startu kakšen dan nazaj in je pihalo od zadaj. Danes piha po smeri idealno gor, na momente sunkovito. Kakšna razlika za dva dni nazaj, ko je bil tu trd sneg. Danes krtine, blato, zdrizasto.

Takoj (da si veter ne premisli) postavim Rooka v plundro in blato, počakam, da pihne in potegnem in me kar vozi malo sem, malo tja, da speljem na prelomu in se zapeljem nad potočkom za bajer.

Zoranov let

Vse se cedi, tudi padalo je že vlažno in štrikci mokri. Kar naberem ga in gor do LCja.

Reinfuzo naprej proti Polici in gor na Gorenjo vas, kjer sem se tudi ogledoval po startu na Troščinah. Glede na močan Z seveda piha od zadaj dol, vendar na momente tudi nula, ali celo rahlo gor. Samo raztegnem po blatu in čakam. Pa ne dočakam.

Po pol ure opazovanja trakca, namakanja padala in nameščanja, potegnem v neki nuli, ki pa to ni. Samo laufam dol po bregu, ne da bi padalo zagrabilo, poskakujem in se dričam in se na koncu ustavim blaten in pošprican do kolen. Pospravim in domov sušit…