Naprej pod Slajko in gor na Srednje brdo. Zgoraj veter že kar nabija (Pojetov start), zato se ustavim niže nad vasjo (Erzov start).

Dol na pobočje do podrtije, kjer je ravno v teku košnja. Gazda nima nič proti in takoj postavim v pokošeno. Piha lepo gor po pobočju, žal pa zelo sunkovito…

Potem pa čakam na luknje v nažiganju in ko nameščam padalo (kao zidek), mi med štrikce zamota pokošene trave, da je vse zaštrikano. Vsaj trikrat razmotavam in odstranjujem trše biološke strukture, ki ne spustijo vrvic. Potem pa končno pri enem dvigu dobim kupolo lepo postavljeno, se obrnem in stopim v zrak. Pa me nafuka v luft in ustavi (očitno je glih prbilo…), potem spusti dol, skoraj do tal, pa spet gor in potem nekako zavijem v levo vzdolž pobočja, da pristanem ob cesti.

Zoranov let

Ko hočem zložiti, ves čas polaga okoliško drevje – in piha dol po hribu (!) in mi razmetava padalo. Po mojem je dovolj za danes…

Za danes napovedano poslabšanje že kmalu. Zjutraj še nek Z, JZ, po 11h pa že napovedan obrat v JV,V.

Odločim se za projekte na V (Katarina in okolica), čeprav Faaca lobira za Slivnico (se bojim, da ne bo več dovolj časa). Erza preveč ne zanima in že se peljem proti Medvodam, saj bi si rad pogledal najprej Govejek.

Zapeljem se kar gor do Doma na Govejku (itak so samo ogledi…). Pozdravim oskrbnika in gor do klopce pri križu. Piha rahlo gor, idealno. Pa gledam dol drote – ni problema. Pa gledam drevesno mejo – izravnava je kar dolga in rob je daleč. Me kar stiska v želodcu. Ampak, ker piha idealno gor – kdaj pa, če ne danes (citiram priljubljen Erzov izrek). In še malo hodim sem in tja in gledam v gozdno grapo, kjer so drevesa najnižje – tam bi moralo iti čez, če se kaj hudo ne zalomi (upam). Ko nimam več izgovorov, grem po robo in postavim Rooka na angleško pokošen travnik za križem (še vedno me stiska). Našemim se kar se da počasi in ves čas pogledujem v tisto odrešilno grapo…

Počakam, da pihne še malo močneje gor in potegnem in ga lepo dvignem in stopim v zrak. Vidim, da sem na lepi višini nad droti, zavpijem oskrbniku in direkt proti drevesnemu jarku, saj sem že pod drevesno mejo nasproti. Speljem v ožino in ko sem čez, je naenkrat vse čudovito (me nič več ne stiska…). Zavijem desno za pobočjem in začnem gledati za pristanki, saj mi je do Trnovca kar (pre)daleč. Naslonim se na pobočje desno in kar drži – in se pripeljem do standardnega travnika (nisem verjel) z lepo višino, da še zavjugam, predno pristanem.

Zmazek od filmčka poleta…

Zoranov let

Pospravim in k hiši, kjer so me že večkrat peljali (kamor je bilo treba). Danes je doma samo gazda, ki takoj odloži lopato in me v prijetnem kramljanju odpelje gor. Ko ga v zahvalo počastim v Domu, začne kapljati. In potem se ulije kot iz škafa…

Novnov, pa še rekord štartaaaaaaaa  🙂 !!!

Danes zjutraj je sicer napoved vetra podobna včerajšnji, dejansko pa je vetra manj, sploh tukaj v Robanovem kotu.

Hitro gor na strm travnik pod Vršnikom (ki ga je Erzo poimenoval Robanov kot). Idealno piha gor (termika), čeprav visoko gor še vedno nosi oblake s S.

Postavim M24 in ga lepo hrbtno dvignem, stabiliziram in stopim v zrak.

Le 2-3 krat rahlo rukne, sicer pa v lepem letu zaokrožim nad Govcem in pristanem na travniku pod kmetijo…

Zoranov let

Prvotni namen danes je bil sicer odleteti z Raduhe, pa sem zaradi napovedanega orkanskega S,SV (10-20 m/s na 2000) pustil padalo v avtu in sva samo odpešačila na vrh (in tudi dol 🙁 ). In res je bilo na vrhu več kot 10m S…

Ko pa si enkrat spet v dolini, se ti zdi vse lepše in za konec dneva si vseeno želim vsaj pogledati na kak malo nižji start (npr.Haudej).

Ko se mimo Govca zapeljeva po cesti gor, nama s parkinga pomahata … Mateja in Luka z naraščajem 🙂  !! In takoj zapeljem nazaj in malo poklepetamo in se potem vsi naložimo v LCja in gremo gor (itak, da bo preveč pihalo…).

Na prečudovitem planinskem travniku (po Lukovi izjavi lepši start kot Gozd) pa skoraj nič ne piha. Mogoče občasno z leve ali rahlo gor. Seveda sem takoj za akcijo (M24 + tangice), Luku ponudim svojo težko opremo, pa hoče najprej mene videti… Raztegne mi padalo, medtem ko se naštimam.

Zalaufam, ko rahlo potegne gor in speljem. Najprej normalno odpeljem naprej, potem me malo nabije gor, poskušam malo zaviti v desno, pa padalo kar nosi po svoje in grem s -3 do -4 dol. Ko odvijem v levo nad dolino, se mi vdre in me po slapu splakne tudi z -7 dol. Nad travnikom pri Govcu sem še visok in zapeljem čez drevesa na drugo stran potoka, da zbijem višino in obrnem v dolino gor proti vetru, pa praktično obstojim na mestu (z M24 5-10 naprej !!!) in z -3 do -5 po liftu dol na spodnji konec travnika. Sploh ne morem več čez drevesa na drugo stran !!

Zoranov let

Na tleh v močnem vetru komaj naberem padalo in čez potok do Govca, kjer pospravim.

Hočem odsvetovati Luku start, pa se že peljejo dol…

Za danes je napovedan »sodni dan« (orkanski veter, toča, nevihte,…) in zato zjutraj hitro poiščem še kakšno nizko krtino v bližini.

To travnato poseko nad gradom Goričane sem si že ogledoval od spodaj in zato ob prihodu kar vzamem projektno robo in po strmem potacanem travniku gor. In čisto na vrhu čredica krav, ki poležava na mojem startu 🙂 . Grem za pastirja v gozd in se naštimam.

In potem nazaj z nabranim padalom in s šibo odženem krave v nasproten konec. Postavim v razmazane kravjeke in tiste neuničljive rože. Kot zanalašč so štrikci nekaj pomešani, kar mi jemlje dragoceni čas. Najbolj pogumne krave (ali pa bikci, ko vidijo rdečino Rooka ?) začnejo namreč tacati proti padalu. Le nekako razpletem in čredico spet odženem v nasprotni kot.

Hitro se vpnem, potegnem, padalo gre čudovito gor iz neuničjivih rož (kravjeki niso ovira), stabiliziram (rahlo namreč piha gor) in ne da bi zdrsnil na kakšnem kravjeku, lepo odletim (neverjetno, kako je to ratalo v takšnem sranju – dobesedno in v prenesenem smislu :- ).

Visoko nad hišami do prvega travnika, pa čez cesto na spodnjega in kar noče dol. Zabremzam Rooka do konca in tik pred koncem travnika stopim na tla.

Filmček leta

Zoranov let

Vesel ko radio. Novnov…