Po včerajšnjem vsesplošnem neurju je danes bolje, kot bi naj bilo po napovedi (zjutraj sonček v LJU), vendar pa radarska slika vseeno kaže precej dežja po SLO. Pihal naj bi kar močan S. Vse pa naj bi se delno umirilo popoldne – torej kakšni projekti. Določim si vsaj dve lokaciji na S veter blizu skupaj in se proti 15h usmerim proti Polhov Gradcu.

Med potjo začne spet kapljati (kar pa po Pojetu ni ovira…). Vendar me že na prvi lokaciji sprejme rahel veter v hrbet (JZ namesto S !?), kar me na taki lokaciji odvrne tudi od poskusa…

Na drugi je JZ še močnejši in tudi tu nimam več kaj iskati.

Skoraj se že odločim za umik, pa me dogovarjanje z Erzom zaustavi. In najdem nekaj obrnjeno na J : Pojetov travnik nad Mačkovim grabnom. Še sonček posije in že sem v ozkem grabnu po ozki cesti zariti v strma pobočja proti kmetu Štirmašu. Parkiram in po kolovozu po izohipsi do (res strmega) travnika. Med potjo sva na zvezi z Erzom, ki (tako razumem) prihaja sem.

Na vrh in postavim (previdno se štimam, da mi kosi opreme ne zdrsnejo po pobočju 🙂 ). Občasno rahlo pihne lepo gor po pobočju. Potegnem in stopim v zrak. Lepo speljem in se po maslu odpeljem samo dol v dolino. Na travniku pred graščino pristanem.

Zoranov let

Pospravim in čakam na Erza, pa ga, kot kaže, nisem dobro razumel. Nekaj časa štopam, potem pa me prijazen domačin odpelje skozi Mačkov graben do LCja.

Res lep novnov.

Danes bi moralo že biti slabo (rdeči alarm, pa to, so rekli meteorologi…), zjutraj pa sonček. To me malo zmede, saj sem že razmišljal o civilnih aktivnostih…

No, ko se posvetujem z elektroniko, ta pove, da je gori že močan JZ, ponekod že vse totalno zabasano. Torej kakšna »pritlehna« akcija v bližnji okolici LJU. Dve lokaciji imam v rokavu in hitro v akcijo.

Na prvi lokaciji na pristanku občasno butne veter, gori na startu pa polaga drevesa. Kar nekaj časa čakam in se potem odločim, da grem vseeno z robo pogledati gor na start, pa (na srečo) začne kapljati po avtu (in me odreši nepredvidljivosti). Nazaj proti Šentvidu skozi lokalno plohico in na osončene J obronke Šentviškega hriba.

Ko iz LCja vzamem Rooka,… začne kapljati. Pa hitro poneha.

Na vrhu griča piha lepo gor (razen občasnih sunkov z leve in desne ?!). Potegnem hrbtno ob sunku vetra gor, lepo stabiliziram in se odpeljem po položnem pobočju. Enkrat me nabije gor in v kotanji malo zruka in sem že na tleh zraven kravic.

Zoranov let

Ko zapiram rukzak, pa spet plohica.

Še na zaključno druženje k Mateji (ne morš verjet, kako ta današnja mladina raste; vključno z lasmi 🙂 ). Novnov.

Čez vikend imam dopust od letenja in z Alenko sva odločena za hribe. Že včeraj popoldne se dobimo pri Konradu v Gabrjah, kjer je tudi ostala množica padalcev (v glavnem se ves čas srečujemo in pozdravljamo). Malo namakanja v Soči.

Danes bo sicer idealen letalni dan, ampak jaz se ne pustim premamiti in sem odločen za hojo.

Iz Gaberja zapeljeva skozi Drežnico na planino Zaprikraj. Pošteno je že vroče in soparno. Vzamem M-a (za sestop 🙂 ).

Teh 700 višincev se nama po mulatjeri in žgočem soncu vleče za umret.

Na sedlu kar močno piha JZ. Še kratek podaljšek po ostankih mulatjere okoli roba v pobočje Lopatnika in malica. Na višini najine malice letajo padalci ob Krnčici .

Nazaj dol na sedlo (Vrata) in še malo razgledovanja na V stran. Potem nekaj metrov niže na 1900, kjer odganjava trop ovac, da lahko postavim. Vetra nič manj in kar nekajkrat moram potegniti (ob zatikanju štrikcev v skale), da končno speljem.

Najprej me rukne gor, potem pa me malo bolj zunaj samo še spušča. Čeprav bi s to višino lahko lepo prišel do Kobarida, zapeljem proti Krasjemu vrhu in nazaj, saj sva dogovorjena, da pristanem pri avtu. Malo zavjugam nad planino in potem pristanem v sočno travo, kjer ni videti nobenih skritih skal (in kjer poležuje čreda krav).

Zoranov let

Hitro naberem, saj se čreda usmerja proti meni s črnim bikom na čelu …. In ko zagazim proti ograji ob cesti, ugotovim, da stojim sredi močvirja !! Pri tretjem koraku sem do kolen v blatu… Naslednjo uro in pol pri bližnjem koritu spiram blato s hlač, nogavic in čevljev !!! In s padala.

Ker je kar nekaj vetra in močno sonce, je roba suha, ravno ko Alenka prekurjena in opečena pride do avta…

H&F in novnov 🙂

Ko se zjutraj zlije in malo posuši, imam že idejo za pred zaresnim letenjem (če bo…): Šentviški hrib, ki je blizu Mateje 🙂 . Pihal naj bi šibek S, SZ (na tleh lokalno).

LCja parkiram na že znanem kraju (igrišče), kjer računam, da bom pristal,  delno stlačim Rooka v H&F rukzak in kar po poseki gor (če sem iskren, je pihalo rahlo dol s hriba – torej J …). Ko prisopiham na vrh poseke, mi zelo rahlo piha še vedno v obraz.

Počasi postavim na res lepem placu in se pripravim. Pobočje do platoja je nesramno položno in nisem prepričan, da bo lepo šlo čez (v idealnih pogojih, ne pa v vetru od zadaj). In potem čakam in čakam, da bi vsaj malo pihnilo od spredaj.

Ko po čez dobre pol ure le dahne gor, zalaufam in res lepo speljem. Le malo me požre, tako da brez problema speljem čez platojček kakšna 2m nad tlemi in potem me celo malo dvigne in se odpeljem nad robove poseke. Zapeljem v levo čez gozd in z bogato višino v čez hiše do lepo pokošenega travnika na koncu ob ovinku ceste.

Zoranov letr

Vesel ko radio, saj sem ga dolgo čakal (in ogledoval)  🙂 .

Še na kratek obisk k Mateji spoznati Malega princa in naprej na Vrhniko na zborno mesto na Šodru (je vmes zorganiziral Erzo).

Pa sva edina (ni drugih norcev) in le opazujeva črnino proti Krimu in že vidiva prihajajoči dež. Pa v resnici tudi nimava prave želje – za kam drugam…

Danes še vedno napovedan močan JZ in tako tudi je. Erzo dopoldne izjavi, da je končal s serijo, da ima zadosti in ga danes ne bo več (za letalne zadeve).

Tako se sam odpravim po nižjih projektih (zraven pa seveda z Žanom gruntava, kam bi se lahko šlo. Ker je še zgodaj, grem skozi Vrhniko na Blatno Brezovico, kjer pričakujem, da bo vetra malo manj (sunki Slivnica 16, Kovk 15, Krvavec 17,…). Pa ga ni in drevje kar polaga naokoli.

Na vrhu krtine zato vzamem M24 in ga krotim v tem vetru. In ga še kar obvladujem. Nekajkrat dvignem in potem potegnem po travniku dol, porivam v veter in celo uspem stopiti v zrak, da se potem po metrih pomikam naprej in dol.

Zoranov let

Pospravim. Novnov 🙂