Napoved slaba z orkanskim JZ ponoči in dežno-snežnimi paketi po SLO.

Erzo je danes svoje že opravil, tako da ga ne zanima preveč, ko jaz opravim zemeljske obveznosti in ga pokličem okoli 13h (pa še svoje zemeljske obveze ima ravnokar). Ker Slivnica kaže JZ (ob opoldanskem obratu iz JZ v SV čez vso SLO), pokličem Mega, ki pa odsvetuje obisk, saj dežuje in je vrh v bazi. Hitro najdem bližnji projekt (upam, da ne bo dežja) in se že peljem v Grosuplje.

Viga-vaga po dolini mimo Gorenje vasi pri Polici (ta start že imamo…) in gor skozi Mali konec. Po kolovozu do vrha travnika. V nasprotju z vsemi napovedmi piha kar konkreten (3-5) J-JV (z leve na start).

Ker je travnik ogromen, postavim poševno na pobočje v smeri vetra in potegnem in porinem proti vetru in skakljam v desno po pobočju. Speljem in me dvigne nad drevesa in nad dolinico. Kar malo drži tale kontra veter, tako da zapeljem v desno proti grapi, da zgubim dovolj višine in brez problema pristanem v travnato luknjo na dnu dolinice.

Zoranov let

Še pešaka gor po LCja…

Meni pa je (ne)padalski 4-dnevni dopust povzročil že abstinenčno krizo, tako da moram nujno nekam. Napovedan je sicer orkanski JZ čez SLO, vendar je Erzo zjutraj že potrdil, da ni povsod tako. Z njim se nekako ne uskladiva za akcijo (nedosegljiva eden drugemu, ko se kličeva… pa saj njemu danes ni več treba  🙂 ), koga drugega v takem dnevu tudi ne dražim.

Glede na razporeditev dežja in vetra po SLO se odpravim proti Ivančni – tam je en (Čerčkov) griček.

Ko pridem pod grič, res ne dežuje (čeprav je od Krke sem siva zavesa…). Oblaki se podijo ekspresno čez nebo, tu spodaj pa ni kaj posebnega.

Hitro gor na grič in začnem postavljati, čeprav pihne občasno sunkovito in ves čas popolnoma z leve. Pa naenkrat začne deževati in samo odnesem robo v LCja. Med vedrenjem pokramljam z Jeanom in ko poneha, hitro zaključim pogovor 🙂 …

Spet na vrh travnika (za moment še sonček posije). Postavim v levo, pravokotno na položno pobočje, počakam na luknjo med sunki, ga dvignem hrbtno in potem odpeljem v desno do roba, kjer speljem. Zapeljem se dol, čez glavno cesto in z vetrom vzdolž travnika ob njej (tako sem pridobil še vsaj 100m dolžine 🙂 ).

Zoranov let

Ko pospravim, se odpeljem še na bližnji start Krka (ki ga tudi še nimam 🙂 ), kjer pa piha pošteno dol (S) s hriba ?! – najbrž rotorji od onega JZ viharja zgoraj…

Ker je danes napovedan SV (prehod iz JV-V čez dan) se odločim nadaljevati, kjer sem včeraj odstopil.

Najprej na Veliki Podlipoglav, kjer pa še vedno piha Z !?. Ker je šibkejši, postavim.

In potem vadim dvigovanje padala na položnem travniku z vetrom s strani. V petem ali šestem dvigu (ko sem že praktično obupal…) le speljem in takoj zavijem v levo (z vetrom) pred drevesno mejo in pristanem na spodnjem delu travnatega pobočja.

Zoranov let

Še gor do LCja. Kot da sem spet na prvih dneh tečaja :-).

Ko pridem na včerajšnjo razgledno točko, kjer je pihalo od zadaj, je danes tu idealen start (veter JV, naravnost gor po pobočju 3-5m). Ker Erzo lahko šele okoli 14h, me spodbudi, naj le odletim.

Meni pa ni preveč užitno: spredaj drevesna meja, na levi droti (za katere pa ne vidim, da niže zginejo pod zemljo in je travnik levo spodaj uporaben), spodaj pa še hiše. Odločim se in vseeno postavim.

Potegnem lepo hrbtno in sem v zraku. Pa me nič kaj dosti ne dvigne, tako, da ne vidim preveč lepega preleta naprej in tik pred drevesno mejo odvijem v desno in potegnem ob pobočju kolikor se da daleč po travniku.

Zoranov let

Pospravim, gor po LCja in proti Vrhniki.

Ker imam popoldne zemeljske obveznosti, grem čim prej na projekte v bližnjo okolico.

Najprej na Orle, kjer, kljub napovedanemu Z, piha od zadaj, po hribu dol (S,SZ).

Grem naprej proti Lipoglavu, kjer na startu Mali Lipoglav piha z leve=Z, start pa obrnjen na S. Tu moram sedaj vključiti pripombo avtorja starta: “pogrešam opis, ko ti avtor štartov predlaga mali lipoglav, ko obupuješ nad vetrom, da se ti potem odpre. Le kaj poreče literarna zgodovina, če to ne bo zapisano ali bo tako kot pri Ernestini Jelovšek, ko potem njene navedbe nimajo prave teže v odnosu do očeta Franceta Prešerna?”.

Resnica pa je ta, da me Erzo pokliče ravno tule, ko so ogledujem po tem njegovem startu, ki mi ga predlaga kot rešitev 🙂 .

Prvi dvig mi ne uspe, pri drugem pa sforsiram čez koleno travnika in speljem po travniku do prve ravnice spodaj.

Zoranov let

Toliko, da sem potolažen…