Ko pridem na včerajšnjo razgledno točko, kjer je pihalo od zadaj, je danes tu idealen start (veter JV, naravnost gor po pobočju 3-5m). Ker Erzo lahko šele okoli 14h, me spodbudi, naj le odletim.

Meni pa ni preveč užitno: spredaj drevesna meja, na levi droti (za katere pa ne vidim, da niže zginejo pod zemljo in je travnik levo spodaj uporaben), spodaj pa še hiše. Odločim se in vseeno postavim.

Potegnem lepo hrbtno in sem v zraku. Pa me nič kaj dosti ne dvigne, tako, da ne vidim preveč lepega preleta naprej in tik pred drevesno mejo odvijem v desno in potegnem ob pobočju kolikor se da daleč po travniku.

Zoranov let

Pospravim, gor po LCja in proti Vrhniki.

Ker imam popoldne zemeljske obveznosti, grem čim prej na projekte v bližnjo okolico.

Najprej na Orle, kjer, kljub napovedanemu Z, piha od zadaj, po hribu dol (S,SZ).

Grem naprej proti Lipoglavu, kjer na startu Mali Lipoglav piha z leve=Z, start pa obrnjen na S. Tu moram sedaj vključiti pripombo avtorja starta: “pogrešam opis, ko ti avtor štartov predlaga mali lipoglav, ko obupuješ nad vetrom, da se ti potem odpre. Le kaj poreče literarna zgodovina, če to ne bo zapisano ali bo tako kot pri Ernestini Jelovšek, ko potem njene navedbe nimajo prave teže v odnosu do očeta Franceta Prešerna?”.

Resnica pa je ta, da me Erzo pokliče ravno tule, ko so ogledujem po tem njegovem startu, ki mi ga predlaga kot rešitev 🙂 .

Prvi dvig mi ne uspe, pri drugem pa sforsiram čez koleno travnika in speljem po travniku do prve ravnice spodaj.

Zoranov let

Toliko, da sem potolažen…

Grem na nasprotni hrib (Veliki Lipoglav), kjer piha konkretno z desne=Z (start obrnjen na J in pobočje dol v JV). Saj bi še nekako potegnil bolj v desno, pa se bojim pristajati dol po pobočju s tako močnim vetrom v hrbet…

Nazaj dol in gor v Selo (pri Pancah). Tendenca vetra z desne (tisti SZ z Orl, oziroma po dolini gor). Iz trme čakam, dokler sonček ne obrne trakec nekajkrat rahlo gor. Postavim.

Spet mi ga v prvo veter z desne sesuje v levo. V drugo pa ujamem tisti pihec gor in speljem. Najprej tik ob drevesih čez drot, potem že hočem kar pristati, pa se mi zdi, da bom le speljal čez drevesa v levo do doline. Pa me dolinc zgunca gor in dol in komaj preletim trofazno in prečni drot na dnu dolinice in pristanem z vetrom v hrbet na čudovitem travniku.

Zoranov let

Pešaka gor po LCja.

In po gozdnih stezah na Pance, kjer z vetrom v hrbet opazujem položne drotasto drevesne travnike z vasico na dnu kjer je odletel Erzo…

Konec in grem nazaj proti domu. Mimogrede vseeno še enkrat skočim na Orle, kjer pa ne piha več od zadaj, ampak je skoraj nulca.

In postavim in potegnem in zalaufam čez položno pobočje in speljem nad travnik. Spodaj v dolini pa kar drži, tako da moram kar malo pobremzati, da pristanem pod 300kV daljnovodom ob cesti…

Zoranov let

Naši pa ves popoldan uživali v idealnih pogojih na Kovku…

Erzov Kovk

Navsezgodaj pošlje Nevidni SMS za akcijo: projekt+letenje… Seveda me spravi na obrate in se takoj slišiva: Trstelj, potem Lijak.

Ob 10h iz LJU z nepotrebno zamudo (sem danes pričakoval popravljenega Rooka, pa Sandiju ni zneslo… 🙁 ). Erzo bo šel nekam kasneje, Mega ne more…

Ko pridem v Dornberk me navigacija odpelje naokoli Trstelja na Temnico, čeprav me Nevidni čaka na Železnih vratih 🙁 . Končno se dobiva (z vsaj 1/2 ure dodatne zamude). Okoli 12.30 h sva na startu jug, kjer večinoma že piha Z (ko sva se usklajevala ali iti na Trstelj sever ali jug, je Peter še ugotavljal, da piha lep J in zato sva se odločila za J !!).

Na startu začneva postavljati v trnje in kamne zakrite z visoko travo (hvalabogu imam starega UTurna). Ko postavim do konca, ugotovim, da so moji štrikci trdno zapleteni v trnje. Peter je postavil nad mano in tam je trnja manj. Umaknem se mu (izpulim coto iz trnja), da lahko potegne. Ko za moment pihne gor potegne hrbtno in… precej atraktivno odleti.

Sedaj lahko začnem postavljati na njegovo mesto (kar me ponovno pošteno segreje…). Pazim, da štrikce speljem lepo čez trnje in prvič potegnem naprej, ko malo manj piha (sedaj piha Z konstantno z desne). Padalo gre sicer gor, je pa med štrikce zataknjeno trnasto šavje in padalo s kravato podrem nazaj.

Potem spet težaško delo puljenja s trnja in ponovno postavljanje. Končno sem spet pripravljen. Sedaj lepo potegnem v desno v veter brez dodatnih ovir in v par korakih sem v luftu in speljem čez šavje. Zunaj malo dvigne, potem Z močno spušča, nad vasjo (Lipa) pa me spet lepo dvigne nad hiše in drote in brez problemov pristanem na cesti ob Petru (in njegovem avtu).

Zoranov let