Primorska, vključno z morjem, v megli. Čez osrednjo SLO močan JZ. Na Gorenjskem pa šajba in topel sonček (in baje manj vetra, bolj SZ). Še Istok pokliče, če je kje na Gorenjskem zagotovljeno lepo jadranje 🙂 . Odločim se za projekte (saj jadranja ni zagotovljenega nikjer…) čim bolj proti Kranjski.

Sam se odpeljem do Martuljka in čez Srednji vrh nad Martuljkom okoli vogala do kmetije Jurež. Krasen topel sonček. Gospodar mi pove, kod naj grem čez njegove travnike gor na start. Čudovito travnato pobočje (malo grbasto), skoraj šolski start (če odštejemo vmes posejana drevesa…). Grem čim bolj pod gozd in takoj postavim (in lepo preverim štrikce). Dolina že v senci.

Ampak danes očitno ne bo moj dan: potegnem naprej (vetra tu gori skoraj ni), pa mi Rook noče gor. Ponovno ga naravnam (odstranim manjše šavje med štrikci) in potegnem drugič. Še vedno noče gor. Spet naravnam in preverim štrikce (ampak v bleščečem soncu jih sploh ne ločim od suhe trave…). Potegnem tretjič močneje, pa se komaj dvigne nad mene, potem pa se zloži na tla in pomeša štrikce.

Naslednje pol ure imam šolski primer razpletanja štrikcev.  In ob tem najdem: vsaj trije štrikci komande in D linije povezani v vozel (ampak to očitno že od prej). Razvozlam, razpletem komande do konca in postavim.

In elegantno odletim brez težav. Po sončku po putru nad dolino (proti Kranjski gre 50+), obrnem na travnike proti Martuljku, pa gre manj kot 10 naprej (res močan dolinc, ampak popolnoma laminaren, tudi trzne ne), tako da gre po liftu dol na manjši travnik ob cesti.

 

Zoranov let

Zoranov let

Pospravim in potem štopam… štopam…

Končno dobim prevoz do odcepa na Srednji vrh. Avtov za gor ni. Potem le nekdo pripelje, ki pa ne namerava gor, dokler ga v to ne prepričam. Zapelje me prav do LCja pri Jurežu.

Nazaj na Srednji vrh, kjer je še en (že odleteni) start. Ker tu gori vetra ni in ker je pod hišami lep travnik za pristati pri avtu (da ne bom še enkrat moledoval spodaj v dolini), vzamem robo in počasi odcapljam po vedno bolj strmem travniku gor. Na vrhu pod gozdom je že pošteno strmo.

Na majhni grbini postavim Rooka in se naštimam. Preverim štrikce in kaže, da je vse v redu postavljeno. Odločen sem, da grem v dolino, pa tudi, če bom moral pešačiti gor…

Ker piha nula, stopim dva koraka naprej/dol in padalo je že v luftu. Ampak ker danes ni moj dan, je polovica desne polovice zaprta (kot da bi naredil velika ušesa – samo na desni strani) !!!  Štrikec je čez kupolo in ga ne morem rešiti … ni učinka… ni časa… ni prostora … ne znam… samo obtežim na levo in zaviram z levo komando in atraktivno pristanem na travniku pri avtu.

 

OPOZORILO: otroci do 14 let si lahko film ogledajo samo ob prisotnosti staršev. Za vse s slabimi živci ogled filma ni primeren 🙂

 

 

Zoranov let

Zoranov let

Ne, danes res ni moj dan 🙁 …

Zjutraj že navsezgodaj Erzo pokliče: ideja – na Porezen. Takoj sem za. Samo še fizioterapijo opravim in se dobimo na Britofu Erzo, Mirko in jaz.

Obvoz preko Kranja zaradi privatnih zemeljskih obveznosti in že smo v Škofji, kjer v LCja na pumpi vskoči še Slak, ki je pridivjal za nami.

Železniki in potem skozi Davčo gor in gor in gor po vedno slabši cesti/kolovozu in še gor (in kratek ogled platoja – starta Vrše) in gor (in malo dol) in gor – in potem 10m pod kočo na Poreznu Mirko izskoči iz avta (ker ga je baje strah 🙂 se voziti še naprej po tem zračnem kolovozu 🙂 ).

Pobašemo robo in 10 min na sam vrh. Vetra skoraj nič in hitro postavimo v prečudovitem jesenskem popoldanskem nizkem sončku…

Vratolomno odleti Slak kar v strmino proti J. Potem Erzo v drugem poskusu manj vratolomno v strmino proti JZ. Z Mirkom postaviva na SZ pobočje. Ko prvič potegnem, podrem po razbremenitvi Rooka ob preskoku ostankov manjšega zgodovinskega strelskega jarka. Potem elegantno odleti Mirko in takoj za njim še jaz.

Slak navrti nad start cca 150-200m in mi/nam izgine neznano kam (ves čas je govoril in navijal za Sorico in od tu žalostno pogledoval v tisto smer ? 🙂 ).

Zapeljem na levo ob grebenu proti zg.Vršam in še pri startu Vrše preverim, če bo res Erzo toplandal na Vršah in reševal LCja – zdajle bi tudi jaz še lahko pristal …BO…, potem pa zapeljem nad dolino ?! in počasi proti pristanku.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pristane Mirko čez kakšnih 10 min ob meni na uradnem pri ETO Cerkno in Erzo še kar vrti v višavah ob Vršah, pove, da je Erzo toplandal na Zg.Vršah.

Erzov Porezen

Erzov Porezen

In potem še enkrat tam startal (in naredil še enega novega ! kako se jaz nisem tega spomnil 🙂 ). Ko pospraviva, Erzo še zmeraj nabira minute nad Vršami (tu mu pa ni treba pristati in še enkrat startati, ker ga že ima 🙂 ). Slak javi, da je pristal na drugem koncu Cerknega. Ko se dobimo v bifeju, Erzo še vedno nabira nadaljnje minute. Zračunamo, da imamo dovolj časa za kakšen slow food (1 ura peš gor do avta in še ena ura z LCjem dol…) in se prestavimo v bližnjo gostilno. Ko smo že sredi lokalnih dobrot, Erzo zgoraj le pristane.

Erzove Vrše zgoraj

Erzove Vrše zgoraj

Že pozno v temi večera končno le pride do nas. Večina ful zadovoljna z današnjo izbiro in rezultati   🙂 .

Ker imam danes ob 14h kontrolo na ortopedski kliniki Sv.Katarina v Zaboku, grem v smeri Bizeljskega že dopoldne – na oglede.

V Bizeljskem gor do antene na Graščanskem vrhu.

Bizeljsko 001-2015-11-11 11.34.06

Malo pod vrhom ob vinogradu nekaj metrov dol na prelep start, kjer (v skoraj brezveterju) na drogu visi čisto nova klobasa. Čudoviti pogledi po osončenih bizeljskih vinogradih.

Bizeljsko 002-2015-11-11 11.38.27

Pristanki so kar daleč zunaj, za vinogradi, vendar takoj postavim. Občasno (termika) pihne rahlo gor in takrat potegnem.

Levo ob pobočju in ves čas nad slemenom proti dolini, tako da brez problemov preletim zobotrebce vinogradov, glavno cesto spodaj in se zapeljem daleč nad travnike do Bračne vasi (rekord starta bi rekel Erzo 🙂 ).

Zoranov let

Zoranov let

Pri prvi kmetiji zaprosim za prevoz gor in prijazen mlad gospodar pritisne na plin…

Z vrha kar po kolovozih na glavno cesto Bizeljsko – Bistrica ob Sotli. V Bistrici na levo in po dolini v Trebče in gor pod vrh Bukovice. Malo gor na vrh senčnega travnika.

V hladu sence in blatu severnega pobočja hitro postavim in malo polaufam, da speljem (piha rahlo dol). V sončku zavijugam nad travniki in pristanem v dolini.

 

Zoranov let

Zoranov let

Spet nafehtam prevoz gor in preko Kumrovca (kjer je na mejnem prehodu že množica samopreusmerjenih beguncev – ki so očitno zvedeli, da se v Dobovi danes že postavlja žična ograja…) in Tuheljskih ter Krapinskih toplic v bolnico…