Naberem Rooka in grem nekaj korakov naprej, ko se svet spet malo prelomi (Alenka si vzame čas med nabiranjem borovnic, da mi pomaga raztegniti padalo). Spet čakanje na veter od spredaj, ki ga ni (le bolj ali manj z leve piha). Potem dvignem padalo, ki mi ga obrne skoraj pravokotno levo in v poševnem pomikanju po pobočju dol speljem.

Takoj me dvigne nad smreke gozdnega roba (ki je bil tukaj že kar visok…) in preletim jih z bogato višino. Zunaj je vedno več guncanja in na momente se mi zdi, kot da kar padam v neke luknje (očitno se ta S, SZ kar razgibano zliva v to stransko dolino spodaj). Zapeljem bolj v desno proti Novi Štifti nad glavno dolino, pa ni dosti bolje. Potem pa pridem v lepo dviganje nad gričem spodaj, pa se kar peljem naprej v smeri Gornjega Grada, dokler gre.

Najprej kar lepo drži, potem pa me dolinc od Gornjega Grada zelo zaustavi in malo pred mestom spusti na travnik ob glavni cesti, po kateri se valijo množice kolesarjev (dirka Kamnik – Jezersko – Pavličevo – Logarska – Črnivec – Kamnik…).

Zoranov let

Pa še filmček

Pospravim in čakam, da Alenka nabere dovolj borovnic in se pripelje z LCjem po mene.

Vmes pa imam kar nekaj časa, da razmišljam, zakaj vedno, kadar sem na »projektih« (pa tudi če so to zaresni štarti z lepo višino) razmišljam samo, kako se bom zapeljal proti pristanku in kje bom pristal in sploh ne izkoristim potencialov, ki bi mi let morda spremenili v daljše jadranje ali celo prelet…

Danes sem že od zjutraj odločen za projekte, saj je povsod bolj žalostno (nestabilna napoved in sonček z bazami na Gorenjski, kjer se po Jožetovih direktnih opazovanjih že vse hitro zapira…).

Nadaljujem po Dolenjski, pa me že pri odhodu iz LJU začne prati dež. Si bom pa vsaj nove starte ogledal.

Vse bolj je temno in vedno močneje uliva, tako da si starte ogledujem kar iz avta, pa še to slabo vidim skozi zaveso dežja. Počasi sklenem krog okoli Ivančne in že nameravam proti LJU, ko spet naenkrat posije sonce. Asfalt se sicer ekspresno suši, ampak v mokro travo pa tudi projektno klaso ne bi namenoma polagal.

Zapeljem pa vseeno še proti Krki (tam so v nedeljo kosili…) in res je strm travnik na desnem koncu vasi pokošen v nulo (pa tudi originalni start). Grem najprej na tegale.

Ker se mi na vrhu pokošenega zdi malo prenizko, zalomastim še gor po 2-metrski travi (začuda ni več pretirano mokra) in postavim na vrhu. Vetra skoraj nič. Potegnem in se zapeljem na ravnico, kjer pa piha rahel V.

Zoranov let

Novnovnov. Pospravim zraven LCja.

Danes ni tako slabo, kot je napovedano. In ker je to zadnji dan pred prazniki, ga je treba izkoristiti. Jean da že zgodaj pobudo (v Vipavsko, pa do LJU…), ki se izkaže vseeno preveč optimistična (v osrednji SLO že vse pokrito in napoved dežja in mešanega vetra vseeno ne daje takega optimizma). Še najbolje kaže glede jasnine in zdržnosti vremena Buzet, pa napovedana nizka termika obsoja le na greben… Potem je tu še Brestovica… V Vipavsko pa ne bi šel še za en dan… Domišljavost pa taka…

In tako se odpeljem iz LJU na drajsanje Strmce (dovolj blizu, Jeanu pred hišo…). Med potjo se izkaže, da Emil že jadra na Slivnici. Pojetov, ki je tudi lobiral za tja, je še za mano v LJU… In Slivnica bolj ali manj v temi, ko odvijam na Uncu… Zato kljub močni dilemi v Lohačo in z Jeanom na start.

Piha idealno (le malo motijo temne baze nad Špilnikom) in takoj začneva postavljati… In nehava, ko prbije veter. Počakava, da kmalu pride Jože, ki bo pokazal… Pa se tudi on že ves pripravljen ustavi in sprašuje po zadnjih meritvah. Ker so sunki tudi do 12 še malo prijazno kramljamo, preden pospravimo.

Jože na Slevico, jaz pa na krtine proti domu.

Orle sem si zadnjič že ogledoval in ker mi nobena od lokacij (Orle 2 in Orle 3, prvotne Orle že imam) ni bila preveč spodbudna, sem našel Orle 4, kjer pa je zadnjič pihalo krepko od zadaj. Danes pa ne piha krepko, piha pa vseeno od zadaj (SV po hribu dol).

Postavim in čakam in dočakam le posončeno nulo. Pa moram pošteno zalaufati, da speljem. Ko spodaj pristajam ob cesti, kar čutim hrbtni veter in moram spet pošteno zalaufat, da ne zaružim.

Zoranov let

Novnovnov in sem sploh potolažen (veliki plani za danes pa pozabljeni…).