Danes čez dan jenjuje pojačani JZ in zato ne rinem prezgodaj od doma (čeprav bo pa kasneje veliko termike, kar v teh naših občinskih kotlinah tudi ni najbolje). Potem se pojavi še zemeljski administrativni problem, ki ga uredim šele do 13h. In potem ekspresno spet v Besnico.

Na tej lokaciji na strmem Benkovem hribu nad šolo sem pred nekaj dnevi že bil, pa je na »srečo« pihalo konkretno z desne od zadaj (od Z, pobočje pa je obrnjeno na JV), tako da mi ni bilo treba niti poskušati, saj mi je mreža vseh drotov spodaj kar potegnila cmok v grlo in spustila kepo v želodec (razvod trofazne po hribu gor, dvojni stebri s trofazno in navadno po dolini, da o telefonskih drotih sem in tja in razvejišču sploh ne govorim…).

Danes grem kar z robo na start in višine se mi sedaj, v drugo zdi že več kot dovolj za preleteti vso tisto navlako spodaj. Vseeno pa generalno še piha Z, ki ga občasno izniči termika iz doline. Postavim Rooka in čakam. In potegnem, ko malo dahne gor.

Ko že mislim, da sem speljal, se Rook z levo stranjo zatakne za veje jablane (ali češnje) in me grobo zaustavi. Nazaj gor, postavim in vidim, da je ena celica na levi konkretno raztrgana. Vseeno sedaj čakam, da malo bolj pihne iz doline. In končno potegnem in ko je padalo lepo nad mano, vidim, da leva stran gre kar nekam po svoje – saj so celo 3 vrvice potrgane !! Prekinem in brez debate s samim seboj v LCja po Mentorja3.

Ko postavim in spet pihne po pobočju gor, lepo speljem, se z bogato višino zapeljem čez vse drote in z vetrom na levo do konca travnikov, da potem obrnem nazaj v veter in elegantno stopim na tla med zadnjo vrsto drotov in potokom.

Še en lep karantenski dan z nespremenjenimi omejitvami. Šibki JZ naj bi čez dan jačal. Zato grem od doma (seveda v Besnico) kolikor uspem »zgodaj«.

Najprej v iskalno akcijo mojega dragocenega nakita (verižica s čaroitom), ki sem jo očitno izgubil včeraj. Edino logično se mi zdi, da na drugem pristanku pod Kogljem, ko sem močno zaviral na koncu travnika in mi je padalo ob pristanku kljub temu odneslo čez glavo naprej. Le z malo upanja začnem iskati v travi in po treh metrih zagledam izgubljeno!!! Vesel kot radio.

Naprej na bližnjo potencialno lokacijo, ki pa se izkaže za neuporabno v današnjem vetru. Sedaj pa še malo naprej po dolini in naokoli gor, na griče in skozi vas Prežganje do cerkvice.

Parkiram spodaj na cesti in z robo gor do pokopališče ob cerkvici – na start. Piha malo spreminjajoče po smeri, mogoče 1-3 m/s, občasno tudi gor. Cerkvica je v obnavljanju in med mojim postavljanjem eden od številnih delavcev pride kibicirat. V čakanju na pravi trenutek, ko bo veter pihnil lepo gor, mu povem nekaj o jadralnem padalstvu in hitro se spremeni iz kibica v »sekundanta«.

Ko lepo pihne po bregu gor, potegnem po položnem začetku in po nekaj korakih speljem. Ob slemenu desno in kar drži, tako da pridem čez drevesno mejo na sosednji griček (Tičnica), kjer pristanem.

Občasno JZ že pihne močneje in grem naprej (bolj na oglede) še skozi Volavlje na travnat pomol na pobočjih nad Zgornjo Besnico (ki sem ga opazoval včeraj od Povšnikarja). Tu piha lepo enakomerno gor in takoj postavim. Ker je pod pomolom položno polje/travnik, predvidevam, da bom tam pristal.

Lepo dvignem Rooka hrbtno in na prelomu speljem v zrak. Zavijem v levo, pa kar drži, tako da čez širok položni del nadaljujem nad spodnje travnike. Še čez trofazno in sedaj že vidim dolino. Odločim se in nizko čez drevesno mejo zapeljem z varnih (pristajalnih) travnikov naprej nad strm gozd nad dolino. Hiše Zgornje Besnice so mi kar daleč, zato raje obrnem v desno po dolini dol, kjer padem v dolinc (za razliko od včeraj danes iz nasprotna smeri, po dolini gor od Z), ki me vedno močneje zaustavlja. Na tla stopim praktično tam, kot včeraj s Povšnika.

Po včerajšnjem sneženju (!) danes spet sonček z V, JV vetrom v slabljenju. Omejitve gibanja na občinske meje so še vedno in tako nadaljujem v Besnici.

Travnato pobočje nad kmetijo Povšnikar (vsaj 100 vm nad dolino), obrnjeno na V, SV in S,  sem že nekajkrat opazoval iz doline (predvsem zadnje dni) in danes bo (upam) ta dan…

Parkiram pred kmetijo in si grem najprej pogledati situacijo. Kjer sem si od spodaj zamišljal start, je počez trofazna. Je pa odprto proti SV, prelep štart in občasno pihne tudi po pobočju gor, ne samo od V z desne.

Dol do LCja, še enkrat preverim potencialne pristanke, pokramljam z domačinom in z robo (Mentor3 + tangice) na start. Počakam, da prav pihne gor in potegnem. V prvo mi prevali padalo v desno (vejica med štrikci).

V drugo potegnem in idealno odletim. Na prelomu pobočja me butne gor s +3, ampak jaz sem naštelan na skoke in sploh ne pomislim, da bi pravzaprav lahko poskušal kaj zavrteti… Z vetrom (dolincem) potem v levo ob pobočju v precej zrotirano ozračje v dolini. Obrnem nad pristankom nazaj v veter, da me z -5 (!!) spusti dol na travnik.

Med pospravljanjem pride bližnji domačin peš malo preverit situacijo, potem pa me sam od sebe velikodušno zapelje gor do Povšnikarja po LCja J.

Ker sem z nepričakovanim prevozom pridobil kar nekaj časa, grem še malo naprej proti V in na desno v naslednjo dolino za dolino Besnice. Malo se razgledujem in najdem naslednjo prelepo travnato lokacijo – pobočje z ozko travnato dolinico na dnu. Ker s kolovoza zgoraj vidim le ozek izhod iz te travnate dolinice, ki je omejen z gozdom na obeh straneh, točno čez izhod pa speljana trofazna in ne vidim, kako je s pristankom, se zapeljem preveriti dol, daleč naokoli v dolino.

Pristanek za izhodom s trofazno je ogromen, zato z robo (sedaj Rook s tangicami) peš kar naravnost gor.

Postavim (piha rahlo gor), dvignem in lepo speljem. Malo naprej me spet dvigne in drži, tako da pridem kar z ogromno višino čez trofazno nad pristajalni travnik, da moram prav zavirati na koncu travnika, da ne bi bil predolg.

Še malo na oglede in domov…