120212 Hom-Bled P662 14:59:45

Ne, danes pa res ni za nikamor. V Ljubljani že celo noč mede, na J še vedno orkanska burja… Ampak internet nam približa svet in malo pred poldnevom žive slikce z Gorenjske kažejo dobro vidljivost in celo sonček okoli Bleda in slab veter na Lescah (klobasa na letališču visi dol – no mogoče je primrznjena na drog, ampak pustimo to…), pa nič zametov ni videti, samo drsalce na jezeru. Torej gremo spet na Gorenjsko. Ko pokliče Erzo, sva v minutki zmenjena.

Ob 13h pri Mateji, žal pa izgubimo dragocene pol ure (to bomo obžalovali na koncu), ki jo pridela Erzova in Mancina zamuda (je morala priplužit skozi zamete do Vrhnike). Mega je zameten in ne more zraven. Že ko se peljemo mimo Brnika, neha snežiti in pri Radovljici tudi snega ni več, ampak samo še prostrani travniki. Erzo je že dal idejo za novnov start pri Sv.Katarini (Hom pri Bledu nad vasjo Zasip) in 123 smo skozi vas pri cerkvici, kjer je asfaltne ceste konec. Po zasnežen makadamu še malo naprej in ko je tega konec po ozkem kolovozu dokler gre. Ko postane preozek, rigvercamo nazaj do mesta, kjer lahko obrnemo in še malo mutimo sem in tja in na koncu pustimo avto v gozdu nad startom. Rukzake ven, pa skozi šavje dol do zaresne ograje, ki je vzdolž celotnega roba gozda. Tu se natikamo čez in ko se končno odtaknemo od nje in gremo še 100 m do starta, so seveda v ograji nad nami vrata…

Ker ni snega, je na startu seveda obilica suhega šavja, ki ga delno popucamo. Postavi Erzo in Mateja malo pod njim. Erzo odleti samo z eno večjo korenino med štrikci (ki mu malo zveže štrikce skupaj), Mateja pa hitro za njim brez šavja. Ko postaviva z Manco in spucava šavje iz štrikcev, Erzo in Mateja že pristaneta na prostranih travnikih pred vasjo Zasip. Štarta Manca, pa takoj za njo jaz (veter je prej pihal rahlo gor, zdajle pa malo pojačal). Rahel ovinek v levo, potem pa proti pristanku. Najprej lepo drži, tik pred pristankom pa močno požre.

Sličica

Zoranov filmček

Zoranov let

Začnemo pospravljati, vmes pa Erto poštopa voznico, ki me prijazno odpelje –  do prvega križišča 300m naprej po cesti. Kljub prepričevanju, naj naredi ovinek do cerkvice se ne da (“veste, tja gor sem peljala samo enkrat, pa mi je bilo tako neprijetno, da ne grem nikoli več…”) in preostanek poti do avta na vrhu hriba prepešačim.

Leave a Reply