180206 Lijak P2206 14:55:02

Zjutraj zemeljske obveznosti, zato se prijavim Erzu, ne da bi sploh vedel, kakšna je situacija na terenu (ampak od jutri naprej bo sigurno slabše…). Igor ne more.

Na Vrhniki ob 11.15: Dragan Vidic in jaz k Erzu in smer Lijak. Mega tudi ne more, Jean pa je zadnje dni sploh brez prave motivacije.  V Vipavski šajba ob močnem S na Kovku (napovedana je bila sicer že pooblačitev). S Hermanom (le 4 klienti) na start, kjer piha lepo gor. Se pa že pokriva s kopreno. Takoj postavimo (blata manj, kot sem pričakoval) in v luft: Zoran, Erzo in Dragan.

V kotanji pri Oknu takoj naberem nad greben in potem naprej po ozkih in šibkih balončkih do Zastave, kjer sem (smo) že krepko pod grebenom. Nazaj na V rob, tu spet naberem in za Erzom na Danijela. Malo pobereva, potem pa Erzo naprej proti Škabrijelu, jaz pa nazaj pod Lijak. Pa lepo drži in hitro spet naberem nad greben.

Dragan prihaja od Zmajarske,  jaz pa še enkrat do Zastave in nazaj na start in še drugič na Danijela, ko se Dragan s Škabrijela mimo Danijela odpravlja proti pristanku.

Draganov let

Draganov Komentar leta:Zelo klavrna napoved s precejšnjo pokritostjo, vendar sem se zaradi abstinenčne krize odločil poskusiti. Ko pridemo na pristanek, je nebo čisto kot solza in si že obetamo res dobro letenje, na štartu pa se je že privlekla koprena, ki se je gostila in na koncu pokrila vse. Letenje na šibkih balončkih, pobiranje vsega možnega in na koncu smo presegli uro letenja, kar je bila naša skrita želja. Vsekakor zadovoljen, pa tudi letenje je bilo zelo mirno![6.2.2018 19:34]

Obrnem in še enkrat pod Lijak in na pristanek.

Zoranov let

Erzo sporoči, da je na Solkanskem polju čez krivično mejo. Pospraviva in po njega. Potem pa še v 777 in na zaključno prehranjevanje v Ajdovšno.

Erzov let

Erzov Komentar leta:Ko smo sprijaznjeni, da gremo na oblačno napoved na Lijak, je vse lažje. Če bo gradient kaj dal, bomo zadovoljni. Rizik se nam izplača, ko v Vipavski dolini posveti sonce na polno. Na start nas Herman pelje le 4, tri z mojga avta. Ko smo na štartu se začne delat koprena, do popolne oblačnosti. Ko še nekaj poberem nad Solkanom, se zapeljem do pevmenskega mostu na Soči in nazaj. Pristanem na spodnjem delu Solkanskega polja, ki po krivici ostane tam in ne na naši strani, saj je od venomer pripadal Solkanu. Gospa čez cesto me z brječa zanimanjem ogovori italijansko, jaz pa njej po slovensko: Dober dan, saj vem da drugače ne more biti, takojci preklopi tudi ona. Kasneje mi v bajti na čaju pove, da so 1955 postavili mejne kamne takoj za hišo, da bi bili oni prvi v Italiji, pa je njen tata kamne ponoči zmetal ven – če bi meja tako obstala bi bilo Solkansko polje pri nas!, kasnejše varianta je bila kot ponavadi pri rapalskih mejah samo še slabša. Ko prihajajo kompanjoni pome, jim koordinato pošljem kar s kuhnje in je mal slaba. Tako me iščeta pri Andrei Massi in Tini Maze, ki sta prva soseda. Andrejevi starši so bili Slovenci, kar nisem vedel. Gospa se piše Maria Comelli in njen tata leta 1947 ni vzel nazaj slovenskega priimka Komel, kar so zavezniki takrat omogočali. Vse ostalo je zgodovina. [6.2.2018 19:08]
Marko Kejžar : Solkansko polje!  [6.2.2018 18:23]
Jože Poje : Dobro je, da si pristal na tem lepem koščku zemlje. Tako spoznavamo Slovenijo še preko FLRJ meje. A smo se za to borili! [6.2.2018 20:49]

 

Še vizualizacija letov