by ·Komentarji so izklopljeni za 120126 Obolno P649 12:46:07

Danes napovedane enake razmere kot včeraj (S čez vso Slo, lokalno pa odvisno od termike). Vendar Erzo pokliče že zelo zgodaj z idejo, da vzamemo dopust in gremo že zgodaj na lov za novimi starti. Ta množina sva v resnici midva, saj Mega itak ne more pred 14h, Boris pa ni preveč zainteresiran za tovrstno akcijo. Jaz sem takoj za. Plan je, da najkasneje okoli 11h odideva proti Litijskemu koncu.

Ob 10.45 startava na Litijski cesti in preko Sostrega v dolino Besnice. Tu se zapeljeva proti Jančam in si ogledava en potencialni start in en že odleten (Erzo in Poje nekoč v polpretekli zgodovini). Ker veter piha narobe, je to samo ogled. Nadaljujeva čez gričke in doline do naslednjega potencialnega starta (Mali vrh pri Trebelnem),  kjer si ogledava pristanke in je vse super, raten vetra, ki piha popolnoma s strani. Nadaljujeva do oblega vrha Obolno.

Start je na samem travnatem vrhu, vendar je edini možni pristanek le nekaj čez 100 višinskih m nižje na dnu ogromnega, res lepega travnika. Tudi tu najprej piha narobe, vendar sva odločena, da morava končno že kaj odleteti in postaviva. Občasno pihne rahlo navzgor, kar izkoristiva drug za drugim za kratek let, ki pa vsaj malo potolaži najina današnja pričakovanja.

Sličica

Erzov filmček

 

Zoranov let

Po pristanku pospraviva in se peš vzpneva nazaj na hrib do avta.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120126 Moravška gora P650 15:02:48

Erzo se po telefonu pogovarja s Sašom iz Gabrovke, ki ga danes vabi na Moravško goro. Razmere so tam baje Ok. Zato se odločiva, da se odpeljeva tja, da vsaj nekaj zares odletiva. Nadaljujeva proti Litiji in malo prej v Šmartnem pri Litiji zavijeva na desno (tu je še en potencialni start pri gradu Bogenšperk) in do Gabrovke.

Tu naju res pričaka Sašo, ki nama najprej razloži kako in kaj, nato pa naju sam pospremi na start, ki je res lepo vzdrževan, na pobočju nad Gabrovko (Moravška gora). Ob njegovi pomoči hitro postaviva in startava. Najprej se malo loviva okoli starta, meni gre celo malo bolje s pobiranjem, kot Erzu, potem pa Erzo vzame stvari v svoje roke in lepo nabere do 1000m. Jaz se dobre pol ure vozim predvsem okoli starta in nad njim, dokler ne padem iz ritma in se zapeljem na pristanek v vasi. Lepo.

Sličica

Zoranov filmček

Sličica

Erzov filmček

Zoranov let

Sašo ravno pospravlja padalo in me odpelje gor na start po  avto. Ko prideva nazaj, Erzo ravno pospravi. Zahvaliva se za podporo Sašu, potem pa nazaj proti Litiji.

V planu imava še Bogenšperk, kamor prideva po čudnem kolovozu (4×4 spet pride do izraza) in se znajdeva sredi grajskega vrta, za zaprto ograjo. Nekako le najdeva pot izza grajskih rešetk in prideva na lep travnat start, kjer seveda piha veter od zadaj, tako da lahko samo občudujeva, kako lepo bi bilo odleteti (start bo start samo še za kratek rok, ker spodaj gradijo nov daljnovod,…). Kaže, da je to vse za danes in preko Litije zapeljeva v smeri LJ. Samo še en ogled potencialnega starta opraviva vmes in dan je končan. Super zame: 2 novanova starta in 1+1 za Erza!

POPRAVEK V TEKSTU:

Je treba res ponovno-ponovno pohvalit Zoranovo zagnanost za pisanje, da o letenju ne govorimo (beri: nabiranje novih – novih štartov). Bi pa pridodal in razširil, z dovoljenjem avtorja, del poti na Bogenšperk:

Imava še uro in pol časa do 17h, ko je nekako konec cajta za letenje, ko odideva spod Moravške. Pogledat od blizu pristanke pod Bogenšperkom. Seveda mi z vpoogledom v Atlas Slovenije (na pamet: tisk 1985) pade v uč kolovoz, ki poteka s pristanka naravnost gor do gradu.  Okoli je 5km, tu  pa kilometrček. Vprašava fanta, ki ravno vozi šajtrgo gnoja,  o prevoznosti: s pogledom oceni  kolesa “našega” vozila in z nasmehom reče Bo šlo, ja.  Začne se obetavno z asfaltom, ki po zadnji hiši poneha ob začudenem pogledu stanovalke na dvorišču, ko se zaženeva naprej v goščo. Ni da bi govoril, da z običajnim avtom ne prideš skoz. Pretežni del poti je normalen, le grmovje tišči vanjo. In tako prideva do gradu odzadej in lepo okoli njega, kot v reklami za kak avto do zaklenjene kovinske ograje, ki preprečuje navadnikom, da bi z avtom ob gradu počeli kar zganjava midva. Ob kovinski ograji je živa meja, tako da se pojavi varianta it skozi (manj bi obdrsala avto, kot če greva nazaj). Nazadnje le najdeva obvoz okoli gradu. Pika.

by ·Komentarji so izklopljeni za 120125 Zavrh P647 15:33:01

Krasen dan, edino močan S na višinah (in tudi nižinah) naj bi po napovedi zmanjševal  možnosti za kaj večjo izbiro startov. Torej Zavrh. Erzo, Mega, Damjan, Boris in jaz smo za in ob 15.30 smo na šodru n Vrhniki. Boris pride s Špelo, kar doda še novo kvaliteto logistiki. V interesu ohranjanja zadnje Erzove kazenske pike se z njegovim avtom odpeljemo na vrh preko Verda, kjer že čaka Emil (in pove, da Redstar in Dane ne zaupata v pravo smer vetra tukaj in sta šla kar na Zabočevo. Ostale potencialni interesenti (Malina…) današnje razširjene jate zamujajo.

Hitro smo na startu (Mega kar teče, da ne bi kaj zamudil in da bo prvi) . Veter piha lepo gor po poseki in v trenutku (no, po nekaj trenutkih) je prva trojka (Mega, Erzo in Emil) v zraku, takoj za njimi (po nekaj dodatnih trenutkih) pa še druga (Jaz, Damjan in Boris). Pred startom je bilo omenjeno, da se v primeru curaže usmerimo proti pristanku Zabočevo (jaz sem to razumel, kot plan, da gremo še na Zabočevo poskusiti, predlagatelj pa je to menda mislil kot družabno srečanje z razširjeno jato).

Prva trojka scuri in se komaj privleče na pristanek na travnik ob cesti pred vasjo (Mega se celo ne privleče), jaz pa se takoj usmerim tja in se pripeljem dosti višje, tako da še lepo zaokrožim nad njimi. Damjan tudi scuri že prej, Boris pa z elegantno višino pristane zraven nas.

Zoranov let

Tukaj tudi že pospravlja Redstar (s starim Emilovim padalom), Dane pa še kar jadra ob pobočju Krimščka. Začnem priganjati, da hitro pospravimo, da gremo gor (na Zabočevo seveda), saj je tu Danetov avto, pa me najprej čudno gledajo, potem pa Erzo takoj povzame mojo misel in jo razdela v nekaj variantah, ki pa se nikakor ne skombinirajo, dokler ne pride tudi Špela z Erzovim avtom in se vanj nabašemo vsi interesenti za štart Zabočevo. (Erzo, jaz, Damjan, Mega in Delux, ki se žrtvuje za  avtoprevoznika).

by ·Komentarji so izklopljeni za 120125 Zabočevo P648 16:17:40

Ker sence neusmiljeno drsijo po travnikih v dolini, Erzo že v avtu na poti na start Zabočevo razdeljuje posamezne naloge za čim hitrejši start. On bo prvi (ker je najhitrejši), Mega in Boris pa naj pomagata meni in Damjanu pri postavitvi, ker si (glede na to, da sva prvič tukaj) zasluživa odlet  čim prej (ker je lahko z vsako sekundo nastopajočega večera bolj vprašljiv). Mega naj se pa potem znajde kakor ve in zna (še vedno ob Borisovi pomoči).

In hitro se vse zgodi po planu. Veter piha rahlo gor. Start res ni idealen (v bistvu je eden najbolj klinčevih startov, ki sem jih doslej spoznal), je pa start (in sploh še, ker je novnov) in z veseljem potegnem v zahajajoče sonce in, spotikajoč se med kamni in vejami, odletim takoj za Erzom. Sledim mu levo ob pobočju Krimščka daleč v dolino Prušnice (kar nekako drživa višino – on seveda višje in manj tone kot jaz), potem pa obrneva in nazaj čez Šumik skoraj do cerkvice Sv.Janeza Krsnika (Zabočevo) in na pristanek.

Zoranov let

Erzo pristane tik za mano, Damjan pa še kakšno minuto kasneje. Mega ima težave na startu (kasneje pove, da zataknjene vejice) in končno odleti, ko smo ostali že skoraj pospravili. Vsi smo zadovoljni in se odpeljemo na zaključno druženje s kremšnitami na Vrhniko (razen Damjana, ki pod nujno gre reševat svojo banko pred informacijskim zlomom)…

by ·Komentarji so izklopljeni za 120124 Jereb P646 15:20:55

Zjutraj v Lj lije in kaže, da danes ne bo nič. Dopoldne pa se začne pucat in ob 12h je po cestah (gledano s službenega okna) že vse suho. Preverim vetrove in slikce: Zeleno V od LJ, modro in vijolično pa J od – piha sever. Okoli Lj (in SZ Slovenija ) pa vse belo – milina. Krvavec SZ, spodaj v oblakih. Mogoče bi pa vsaj Zavrh bil. Pokličem Erza in se najprej nekaj zmotava, potem je pa hitro za –  okoli 14h. Mega ne more, Damjan tudi ne. Dogovoriva se ob 14.30 na šodru.

Ko vozim iz Lj proti Vrhniki, Erzo javi, da na Vrhniki dežuje, za mojim hrbtom pa je že sonce nad Karavankami in Julijci (in se kar hitro puca tudi proti J). Poskuša me preusmeriti na Gozd, da bi se me rešil, pa se ne dam, saj sem že skoraj na Vrhniki. Proti Krimu je res vse zabasano, zato se dogoviva v smeri Podlipe. Erzo je sam (Delux se mu ni  javil, Uki je še v službi…). In tako šibava vsak s svojim avtom do Podlipe, kjer prisedem k Erzu in gor na Jereba (tu smo že zadnjič bili na ogledu, pa potem raje šli na Ulovko…)

Po posekci piha idealno gor, postavim, takoj za mano Erzo in drug za drugim sva v zraku. Najprej se mi zdi kar nizko nad kmetijo, potem pa le malo dvigne in lepo počasi čez gozdove proti pristanku v Podlipi. Erzo pristane malo za mano (seveda spet po daljši poti naokoli – pravi, da tako dobro še nikoli ni držalo).

Sličica

Erzov filmček

Zoranov let

Hitro pospraviva in gor po avto, med vožnjo pa gruntava, kam bi še šla. Po vjugah drviva gori doli skozi meni (skoraj) neznane vasi do Planine nad Horjulom, kjer pustiva Erzov avto in z mojim do cerkvice Sv.Andreja. Čudovit štart na travnatem pobočju, samo veter je napačen – s strani. Malo čakava ob odloženih padalih na startu  in modrujeva, potem pa dol in še na en potencialni štart na Butajnovi. Tudi tu ni pravega vetra, tako da nama ostane samo še vaška gostilna za zaključek rešenega dneva…

Pa še Erzovo videnje:

Ni enostavno, ne; ko stopim s šihta ven, zunaj nepričakovano – dež!! Toda Black Hawk prihaja in zdaj dež ne more biti izgovor, da ne bi šla! Izberem nizek štart, saj ima Slivnica sunke do 10, kar je lahko za Ulovko preveč, Zavrh mi pa sploh ne paše. Po temle štartu, gre odprava še na Planino nad Horjuljem pa še kam, kjer NE. Takemu dnevu se reče, da je rešen in ne gre v prazno k večeru, in ne takemu, ko še grablje letijo.