by ·Komentarji so izklopljeni za 130125 Ambrožar na Glavi P909 15:42:30

Danes še vedno močna burja na Primorskem, na Gorenjskem pa umirjeno, čeprav baze na okoli 1000, zgoraj, nad pokrovom pa modro nebo in sonček.

Kličem, Erza, če kam greva, pa ni preveč navdušen (“a ne vidiš, kako piha… a nimaš doma kaj počet…”). Na Gorenjsko mu ni. Sem se pripravljen prilagoditi in iti bliže k njemu (Štanga,…) pa nič. Seveda, ko ima pa skrite namene… Mega bi najprej še bil za, potem pa si premisli in odloči za ne.

Tako sam šibam proti Krvavcu. Megla nekje na nivoju Ambrožarja, gori je SV v soncu, ampak vprašanje, če so Jezerca že nad meglo, pa še z logistiko bi bil problem. Torej Ambrožar. Ko že peljem prve ovinke gor, pokliče Sandi, če sem kje v bližini, da on misli na Ambrožarja. Grem dol do Tonača in z njegovim avtom gor do Ambrožarja. Tik predno prideva na parking sva v totalni megli, tako da se vidi komaj 5m pred nosom.

Vzameva robo (jaz tangice in coto) in dol na Glavo pri postaji, kjer se pa že vidi skozi meglice do podna. Piha s strani (V), torej idealno za Glavo. Potegnem in mi v prvo naprej ne rata, ker veter vleče preveč po pobočju in mi ga podre.

V drugo pa hrbtno, padalo idealno gor in naprej pod meglo proti dolini. Najprej gre počasi, da sem komaj kaj nad drevesi in že pogledujem za Grajcem , da bi pristal, potem pa le dobim malo višine in se zapeljem čez rob nad ravnino. Naslonim se na desno na Grajca in kar prime. Začnem vrteti, pa ob pobočju, pa osmice, pa malo naberem in jadram in Sandi je že ob meni. Ves čas je nekaj pod mano. Nabereva malo nad Grajca in tu vrtiva in kar nočeva dol (vse skupaj gre zahvala močnemu generalnemu V, saj sva pod bazo in so blizu nad nama meglice, skozi katere se komaj prikaže kaj svetlobe). Počasi imam roke trde od mraza in ker sem v tangicah, tudi z ostalimi deli telesa kmalu ni nič bolje. Zato potegnem z vetrom čez Grad do Strmola (Sandi za mano pod mano 🙂 ) in nazaj proti vetru počasi (15) do pristanka, kjer komaj sestopim na travnik, tako sem trd.

Zoranovo zimsko jadranje

Zoranovo zimsko jadranje

Še Sandija zapeljem gor po avto in konec. Nepričakovano dobro (ledeno mrzlo) jadranje :-).

by ·Komentarji so izklopljeni za 130124 Za Grajcem P908 16:37:39

Vreme enako kot zadnje dni, samo veter je danes malo močan: Kovk burja 19/29 m/s (!), Koper 7/11,… Na Gorenjskem malo manj vetra (Krvavec  7/11,5 V), na Gozdu SV 3,5/7 (kako je Svoletu ratalo 2x ? – aja zjutraj je bilo še bolj mirno…). Mega ima delo, ko ga preliminarno pokličem, Erzo je en sam ne. Ne, danes ne. V takem vetru je za na peč, zvečer pa za karte igrat. Malo ga hecam, pa nič…

Primorska je sicer OK, razen vetra, ki je res premočan povsod tam doli. Na Gorenjskem se meglice malo odpirajo in čeprav je na Krvavcu tudi precej močno, pa je po nižinah kar mirno. Ambrož javlja 1/2,5 JZ kar je presenetljivo. Pa se odpeljem v to smer pogledat. Na pristanku nula, za Grajcem nula, na Ambrožarju pa začenja snežiti in piha – dol ! Klobasa na postaji je vodoravno! Pokličem še enkrat postajo in zdaj javlja 2,5/5,5 V. V višavah pa šumi, kot da vozi brzovlak. Obrnem se in dol.

Pokličem Sandija, ki pove, da se ravno vozi z Gradiškom na Lovrenca in da kaže “idealno”. Odvijem proti Preddvoru in naprej, ko zatuli telefon in Sandi pravi naj ne hodim tja, ker sta pravkar obrnila zaradi konkretnega nenadnega piša vetra, ki je spremenil idealno situacijo… Sprašuje, če je za Grajcem res mirno, kar potrdim. Torej gresta onadva tja. Obrnem še jaz in dobimo se za Grajcem.

Še vedno je mirno, sneži pa bistveno močneje kot prej. Na naslednjem ovinku pustimo oba avta in odpešačimo na travnik nad cesto, kjer je pod električnimi kandelabri simpatičen start. Ker se preoblačim iz civilke, Sandi že odleti prvič, Matevž pa malo za njim.

Postavim coto v sneg in potegnem in odletim čez cesto in kozolec in zavijem v dolinico na levo, kjer pristanem.

Zoranov let

Zoranov let

Sandi je medtem že drugič odletel in z Matevžem gresta še enkrat. Ko prigazim gor do avta, je že mrak in počasi zbašem robo v avto.

Kljub vsemu pa sem bil vsaj malo v zraku (in en OLC nov start… ki ga je pa Sandi menda že 100x odletel… 🙂 ).

by ·Komentarji so izklopljeni za 130123 Kovk P907 15:42:22

Danes vreme malo boljše: v višinah jasno, na Primorskem oblačni pokrov že dopoldan razpada. Ker je Gorenjska še vedno pod pokrovom, je spet odločitev za Primorsko. J, JZ, ne premočan.

Prisedem k Erzu na Vrhniki in do Unca, kjer oba presedeva k Megu, kajti odločitev je padla: Kovk bo. In ker vemo kako je z Erzovimi gumami, se pač vsi trije plus oprema (sicer reducirana…) tlačimo v Megovem avtu, ki ne bo imel težav priti na Kovk (po čisti in suhi asfaltni  cesti 🙂 ). Mega polaga ovinke, da ne bi zamudili idealnega Kovka, midva pa vreščiva… Kovk javlja 6/8,5…

Na parkingu si naložimo opremo in zagazimo po soncu čez planoto po skoraj deviškem snegu na start.

  • prihod na start

Začnemo postavljati po snežno nedotaknjenem startu, ko se nam pridruži še en lokalni pilot (iz vasi Kovk). O tistih sunkih 8,5 ni duha, pa tudi vreme se slabša (oblaki se gostijo in sonce je že prekrito s kopreno).

Erzo potegne XC3 in takoj odleti v desno in kar drži višino. Potegnem jaz, pa je padalo na pol zaprto, se počasi postavi in zravna in potem odletim. Grem desno, pa le za nekaj trenutkov obdržim višino in naberem kakšen meter, potem pa gre samo še počasi dol. Erzo je nabral na Podrti, meni pa tu komaj malo piskne. Tudi Mega je ob grebenu, domačin tudi, jaz pa vijugam sem in tja vedno nižje. Ko postane preveč nizko, se odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Zoranov let

Ko začnem pospravljati, vidim, da so tudi ostali že na poti na pristanek in drug za drugim pristanejo.

Erzov let

Erzov let

Malo kombiniramo za prevoz gor, potem pa nas lokalec le reši, saj organizira prevoz in zapelje Mega gor. Medtem ko z Erzom zmrzujeva pri Anji (ki je ob sredah seveda zaprta),  Erzo obnavlja telefonske številke na svojem novem telefonu, potem pa gasa na Unc in naprej na Vrhniko in razlaz…

by ·Komentarji so izklopljeni za 130122 Sv.Kvirik 2 P906 16:53:16

Danes pa mora nekaj biti. Ko dopoldan vzamem telefon v roke, da pokličem Erza, zazvoni – Erzo. Očitno je potreba na obeh straneh enaka – že na telepatskem nivoju :-). Pri nas še sneži, na Koprskem pa so že suhe ceste in sonček, mu poročam. Seveda mi ne verjame (čeprav je res), ampak zmenjena sva za oni konec.

Ko se dobiva na Vrhniki, mu komaj upam povedati, da je nad Koprom že naslednja nevihta, sicer pa to itak kmalu ugotovi s tablico. Na Lomu sva v snežnem metežu, mimo Postojne je brez padavin in res napovedana (ne premočna) burja, v Razdrtem naslednja snežna nevihta. V Kozini malo bolje in za Kraškim robom se svetlika. Na Kastelcu pa dežna ploha, ki poneha ko se spustiva proti Kopru. Nad morjem je jasno in modro nebo. Start Poljane se jasno kaže na opranem pobočju, dim piha gor proti hribu, torej je veter idealen (vsaj tu spodaj), ampak jaz rinem (najprej) na Glem, ki bo ziher :-). Na pristanku nulca.

Ko parkirava pri cerkvici, se vse cedi od mokrote in blata in piha JV – skoraj od zadaj :-(. Vseeno greva pogledati in malo pomoliti na start, ampak očitno nisva Lokovška, ker veter ne popusti in smeri ne namerava spremeniti. OK, pa na Pomjan in Poljane. Na Pomjanu zagaziva iz avta v frišno blato, ugotoviva, da ne piha dovolj kvalitetno (smer, jakost) in nadaljujeva na Poljane. Čez čudovito osončena pobočja na vrh hriba in proti startu.

Vzameva robo in čez blato na start. Erzo vesi trakce, jaz pa se začnem kar pripravljati. Občasno pihne rahlo gor, sicer nulca. Ko Erzo obesi zadnji trakec in začnem razgrinjati padalo, pa pihne od zadaj in tako kar ostane. Malo čakava, potem pa začne Erzo vedno bolj psihirati (da je očitno, da se ne bo spremenilo) in spokam robo in v avto.

Ker sem na koncu z bencinom, greva pred nadaljnjimi akcijami na pumpo v KP in gasa naprej prek Sv.Antona na Gračišče in gor na Kikiriki.

Za razliko od včeraj je danes tu brez megle ali padavin, vendar pa loviva zadnje minute (16.30). Hitro začneva postavljati cote. Piha malo z desne (JV), Erzo potegne hrbtno, pa ga ne uspe spraviti gor. Pomagam mu ga postaviti. V drugo enako. V tretjo odlaufa naprej in ga dobi gor in je že v zraku in mi zgine za rob in … vidim, da se padalo sesuje na tla (kasneje pove, da je moral prekiniti, ker ne bi prišel čez).

Potegnem naprej še jaz in laufam in gre lepo gor, ampak zagrabi ne in kar laufam in se malo pred Erzom odlepim in sem čez drevesa. Takoj na desno ob pobočje, pa me samo zaustavlja ( JV ? ), zato se usmerim bolj proti sredini jarka in tu gre malo bolje naprej. Najprej se mi zdi, da bom težko zvozil čez gmajno do travnikov, potem pa me lepo drži in pristanem ob cesti med Movražem in Dvori, zadnjo vasjo pred mejo.

Zoranov let

Zoranov let

 

Začnem pospravljati in že hočem poklicati Erza, ki se končno prikaže izza pobočja. Mimo pripelje avto (doslej ni bilo še nobenega…) in začnem mahati in možakar ustavi. Pripravljen je pomagati, počakal bo, da pospraviva in naju bo zapeljal naokoli na Kikiriki. Še Erzo pristane in hitro pospraviva.

Erzov let

Erzov let

V avto in gor na Kikiriki med klepetom z najinim rešiteljem. Predno se odpeljeva proti domu še preveriva, da na uradnem startu še vedno piha s strani od zadaj (JV) in to že kar močno. Potem pa nazaj v vedno slabše vreme, mrak in sneženje z dežjem.

Juhuuu, letela sva in v bistvu je to za naju nov start: Kvirik 2 :-)…

by ·Komentarji so izklopljeni za 130121 Križ & Kikiriki

Ko Erzo pokliče, niti ne misli preveč resno, ampak jaz sem že v pričakovanju in predlagam Koreno (napovedan šibek J, JZ). Erzo je za in dobila naj bi se v Horjulu.

Ko vozim proti Brezovici, Erzo javi, da je na Vrhniki vse v megli in da v meglo ne misli. Res je, da bolj ko vozim proti Vrhniki, nižje je megla. Na Vrhniki vključim tablico in začnem iskati kakšne luknje. Na Primorskem spet zgleda bolj obetavno in predlagam Vremščico. Ko pride Erzo do mene, predlaga, da me pelje na moj nesojeni Križ (Materija), jaz pa potem njega na Osp.

Ko zapeljeva z Rabarkomande dol proti Postojni, piha (v nasprotju z napovedjo) rahla burja in vreme se ne boljša. Po ravnici so goste megle, za Nanosom pa luknja modrine. Ko peljeva mimo Razdrtega, je Nanos zunaj in Erzo ugotavlja, da bi se očitno dalo odleteti z vrha do Razdrtega :-). Tudi tu rahla burja, nad Vipavsko dolino kopice megle, na Kovku obrača z J na JV. Nadaljujeva mimo Vremščice (ki je zunaj, vendar je gori verjetno burja…) do Kozine in ven proti Materiji in gor proti Sv.Križu.

Ko parkirava, se hitro naštimava in Erzo že zagazi po hribu gor. Ko malo zapiha potegne trakec in razočaranje: piha V, kakšna 2m, ampak to pomeni 180 st kontra njegovemu uspešnemu startu. Midva sva računala na start proti J in potem okoli roba, ampak to je pa čisto s strani in … se predava. Jaz 5-tič (petič !) tukaj na ogledih …

Nisva izgubila veliko časa, pa sva že spet na avtocestu in gasa proti Kastelcu. Že malo za Kozino padeva v totalno meglo in mimo izvoza Kastelec šibava s punim gasom (no cijaziva se, kolikor dopušča megla…).

Ostane nama še zadnje upanje: Sv.Kvirik. Ko s spustiva dol do Rižane, pogledava pod meglo na razburkano reko, ki se kar preliva čez robove. Gor proti Kubedu pa sva spet v gosti megli. Ko prideva v Gračišče, se megla začne malo redčiti in ko pripeljeva na Kikiriki, ne moreva verjeti: vidi se dol do pristanka !! Edini problem je, da piha v hrbet = burja  (kje je ta J in JZ, ki je napovedan za ves dan …) ! V obupu greva na nasprotno stran, ki se spušča proti Movražu in skozi redko meglo slutiva pristajalna polja na dnu. Besno iščeva primeren kraj za odlet in res najdeva nekaj primernega (izkaže se, da je to dejansko travnik, s katerega je pred nekaj meseci kot prvi in edini  odletel Poje…) . Pripeljem kolikor se da blizu, potegneva robo in odlaufava na travnik. Ampak megla se kar malo gosti in ko gledava, kako bi se dalo odleteti, počasi ne vidiva več pristanka. Erzo že odpira rukzak in hoče postaviti, ampak megla se gosti in jaz sem absolutno proti. Poleg tega še burjica piha delno s strani, tako, da se tudi Erzo preda in pospraviva robo. Na poti v avto je megla že tako gosta, da komaj najdeva avto in tudi z uradnega starta se dolina več ne vidi…

Na poti nazaj se ustaviva na izviru Rižane in v naraščajočem mraku še malo občudujeva divjo reko, potem pa nazaj gor na avtocesto v totalno meglo in mrak… Sva pa imela stik s padalom…