Še preden  pridemo pod Lijak, Mega že rezervira sedeže v Igyjevem kombiju. Erzo, Mirko, Uki (2.ekipa) je že odšibala direkt gor, mi trije pa čakamo, da se Igy vrne s fure in še nas dostavi na start. Andrej dobi med čakanjem osebni prevoz.

Na startu blato in gužva, da komaj najdeš prostor za postavljat. Veter na momente že kar konkreten. Jaz moram nazaj pripeti Rooka na zic in mi to v bleščečem soncu (in posledično še slabšem vidu) vzame kar nekaj časa, tako da Mega medtem že odleti.

Ko si končno pripravim padalo, ga hrbtno potegnem in po obratu me samo liftne gor, tako da sem v nekaj trenutkih že nad grebenom. Po postaji slišim, da je Erzo že proti Čavnu, da se usklajuje s Kraševci, kje pa sta Mega in Samsa nimam pojma. Ker imam avto spodaj in omejen čas, nimam nekih preletaških ciljev. Brez nekega iskanja najdem blizu starta ozko ekspresno dviganje, ki me s 4,8 odpelje na 1200. Potem se pa odpeljem proti Zmajarski, vendar nočem preveč nazaj za rob (kjer vidim kar veliko padalcev, ki so visoko gori), saj je kar živahno in so dviganja sunkovita in ozka, pa tudi padanja… Pri Zmajarski zavestno obrnem in me začne požirati ( s 15km naprej) proti vetru. Pa dobim pri vojašnici še eno ekspresno dviganje, ki me odpelje skoraj na 1600. Ker v Čaven in naprej nočem, se usmerim naravnost ven proti sredini doline in se odpeljem vse do avtoceste. Zgubim kakšnih 300m in se poskušam spraviti pod bazico desno pred seboj. Na levi je namreč grda in temna baza že na moji višini, ampak pod njo visijo špagetasti izrastki, ki mi obetajo dež ali sneg in me sploh ne vleče tja. Ta mala simpatična bazica pa je predaleč, zato obrnem proti pristanku in se po sredi doline odpeljem nazaj. Počasi zgubljam, nekajkrat zapiska in zavrtim v čisti modrini … in uživam v popolnem miru… Ko se mimo Lijaka pripeljem do Štanjela, sem spet v bolj razrukanem. Malo naberem, pa spet ven, potem pa na pristanek, kjer po eni uri sestopim na tla v močnem JZ (klobasa vodoravno). Pristaja Micko, pa Kupljenik, pa še kakšen znan…

Zoranov let

Pospravim in v mojo gajbico, pokličem Mega in Andreja, ki se ne javita in proti centru Slo. Za  Vipavo zapeljem v gost snežni metež, ki poneha šele tik pred Razdrtim (upam, da ni kdo nabasal v to…). Pa se javi Andrej, da je pristal blizu Bolk bara, nekaj trenutkov za njim pa isto javi še Mega.

Andrejev Lijak

Ko pripeljem do tja, Andrej smeje naloži robo (čakal je 5 min na prevoz 🙂 ), potem pa stopiva še do Mega, ki zaključuje pakiranje nekaj metrov stran in gasa naprej. Ful zadovoljni za enkraten dan !!!

Zvečer pa se zareži ves zadovoljen po telefonu še Erzo, ki je kljub snežnim ploham pristal za Pazinom in naredil današnji zmagovalni let (po dolžini, po izvirnosti pa sploh – ostali znalci so v glavnem furali standardno ruto Kovk -Nanos)…

Erzo pa seveda po svoje

Druga ekipa (Lusja, Mega in Samsa) so že pod Lijakom in obveščajo, da se prvi že odpravljajo gor na start (do zdaj so posedali pri Igyju, ker je bil premočan V). Tako tudi Erzo da gasa v tisto smer in po 9 minutah smo pri Anji, kjer nas čakajo z Igyjevim kombijem. Preložimo robo in sebe in kmalu smo na startu. Med potjo Damjan javi, da je v Istri mirno in da je pravkar odletel Mlun…

Na srednje razmočenem startu ni neke gneče. Postavimo in drug za drugim startujemo. Mateja bo preizkusila sedež od Andreja, Mega ji pomaga, tako da jaz potegnem pred njima (in ne zadnji, kot običajno).

V luftu nič. Kljub spodbudi Erza naj vrtim z njim, mi ne uspe zadržati višine, malo še lovim in  vrtim okoli luknje v Lijaku, potem pa se odpeljem proti pristanku, kjer po dobre četrt ure scurim k Miretu in Lusji, ki že pospravljata.

Zoranov let

Erzo in Andrej najdeta dviganje desno od starta in se lepo dvigneta, za nekaj časa se jima pridružita še Mateja in Mega. Mateja je kmalu na tleh malo pred pristankom, oni trije pa še kar vztrajajo. Po slabi uri so vsi na tleh.

Andrejev let

Erzov Lijak

Potem pa še malo druženja in nakladanja in pica in jota in radler pri Igyju, da o kuhančku sploh ne govorimo :-)… Pa cel dan smo se režali in fajn meli…