Danes je zadnji lep dan pred napovedanim poslabšanjem, veter JZ in zjutraj se res blešči sonce. Je pa napovedan malo močnejši veter. Manca lahko šele po službi, Megu tudi ustreza ta čas, Erzo pa kar ne bi šel – mogoče okoli 15h.

Ob 14h zbor na Vrhniki, ob Manci čakata še Mirko in Erzo, ki še kar (navidez) cinca. Zbašemo se v Erzovo limuzino in gasa na Unc po Mega in mimo Strmce od zadaj na Kovk. Manca sicer jamra, da bo močno in bomo ostali leteli, ona pa ne, ampak ko pridemo na start, je tu zbor zmajarjev (izpiti), ki čakajo, da se nabijanje vetra malo zmanjša.

Tako naslednjo uro ne starta nihče, ne oni, ne mi. Potem se za spoznanje umiri, tako da zmajarji začnejo startati, mi pa še vedno modrujemo in merimo veter (5,7,6 /12,13…). Ko že skoraj obupamo, pride Damjan Pregelj s čredo svojih tečajnikov (večina prvič na Kovku…), ki po kratkem brifingu začnejo suvereno postavljati. Tudi Mirko malo handla padalo in ga mimogrede obesi na bližnji bor, tako da je kar treba nekaj dela in plezanja in Megova žagica, da ga spravijo dol…

Nekateri tečajniki začnejo dvigati in premetavati padala po startu in jim končno postane jasno, da je le premočno. Tako nam mine še druga ura. Končno se začne malo umirjati (ampak samo malo, vmes še vedno prbije) in Manci je dovolj in začne postavljati. Tudi tečajniki se malo zmigajo in ko prvi odleti, to nakuri Erza, ki hitro postavi in odleti. Potem še nekaj drugih, pa Manca, pa Mirko in še jaz. Po vseh tečajnikih še Mega (pred Joštom in Gradiškom, ki mu je Jošt prinesel popravljenega Rooka od včeraj). V zraku nas vse lifta gor če 1000, proti vetru vzdolž grebena se pomikamo zunaj mimo Podrte in Hublja proti kotu z 10-15. Vsi visimo zgoraj, ne da bi se bilo sploh treba truditi. Erzo poskuša čez kot na Čaven, jaz obrnem in nazaj (v to smer gre do 35). Erzo vabi Manco in Mirka čez dolino proti Nanosu, jaz se pred Podrto s 1200 usmerim ven in ciljam na tablo. Lepo drži (-0,5). Manca in Mirko prideta malo nad Plazom na pobočje, vendar jima ne uspe priklopiti, ker niže skoraj ni vetra. Jaz jih tu nekje dohitim, pridem bogato nad njima nad Plaz in se samo zapeljem do pobočja in gre naprej ob grebenu rahlo gor. Pri tabli še naberem nad greben, in za Erzom. Žal pa takrat vse ugasne in s planiranjem rinem še malo naprej, potem pa nazaj in tesno ob pobočju mimo skal do Gradiške ture in nazaj na Plaz, potem pa direkt ven proti Zemonu. Pristanem malo pred Zemonom na pokošenem travniku, kamor me vabi s tal Manca…

Zoranov let

Pomaga mi pospraviti, potem pa še oba pomagava Gradišku, ki pristane malo za mano. Kmalu sta Erzo

Erzov let

in Mega pri naju in vsi se zapeljemo do picerije na V Vipave, kjer že čaka Mirko. Še sladoled za sladek zaključek sladkega večernega letenja, potem pa gasa proti Lju…

Danes napovedan lep dan z JZ in to je res že zjutraj. Imam službene zadeve  v Cerknici in moram žal zavrniti Erza, ki je organiziral Buzet (zame prezgodaj, pa za Mega tudi). Tako gre Erzo z Mirkom (pa Čepar in Debevec). Seveda gredo dol tudi Kraševci (Ščuka&Co.).

Ko končam, pokličem Mega (je že tak cajt, da bi on že mogoče lahko) in ko ga dobim, je takoj za to, da me zapelje gor na Slivnico, pod katero sem  jaz že v pripravljenosti. Čez nekaj minut je pri meni in gasa gor. On iz osebnih razlogov ne bo letel.

Pomaga mi na startu raztegniti padalo (a je to sploh še treba omenjati 🙂 ), počaka, da v obdobju oslabljenih napadov vetra (5/9 J), potegnem in ko sem v luftu, zgine s prizorišča… Najprej v levo – zame nič (Mega pravi kasneje, da sem odvil nazaj ravno, ko me je začelo dvigovati :-(…) desno ob pobočju – dolgo časa nič in ko že mislim, da bom scuril, nad pumpo na Z robu dobim končno steber nad greben in nato naslednjega do 1300. Više mi ne gre in vozim sem in tja, da bi dobil naslednje dviganje, pa spet skoraj scurim. Spet se rešim približno tam kot prej in navijem do 1400. Sedaj bolj drži (ali pa jaz motovilim tam, kjer drži) in že mislim, da sem car in gledam naslednjo črno bazo nad jezerom, ki potemni skoraj vso dolino z jezerom in se zapeljem pod njo v prepričanju, da bo vlekla gor, pa samo curim in curim. In tako s 1400 po slabi uri scurim v poden za pumpo (no, vsaj do avta mi ne bo treba štopat 🙂 ).

Zoranov samotarski let

V trenutku, ko se dotaknem tal, pokliče Mega, kakšna je situacija :-)… Ko pospravljam, se najprej slišiva z Deluxom, ki je za en miren popoldanski let na Kovku (jaz sem seveda tudi za…), potem pa pokliče še Emil, ki je z Danetom ravno na startu, kjer pa malo počakata, ker nažiga. Ko se že hočem odpeljati, pokliče še Debevec, ki je ravnokar scuril v Grahovem z Buzeta !!

Debevec “scuril” v soseščini

Erzo je v Ilirski,

Erzov let

Mirko pa priletel do Kozine !! Do Grahovega, kjer naložim še Debevca in pod Emilom, ki balonira tik nad Slivnico,

Emilov let

do Logatca.

Presedem k Borisu in gasa (dobesedno 🙂 ) od zadaj na Kovk – in na start.

Tu sva najprej sama in se odločiva, da počakava (5,5/10,2 J), da se malo umiri, da bova uživala v večernem mirnem letenju :-). Kmalu pridejo Matevž Gradišek in kolega z dvema tandem klientoma, malo za njima pa še Ajdovci. Zadnji postanejo prvi,  odletijo, potem pa tudi midva z Deluxom postaviva in odletiva (jaz tik za njim).

Proti Z gre počasi (meni 13-14 s slabim gasom), vsake toliko časa dvigne po liftu gor in tako počasi pririneva mimo Hublja. Od tu Boris ostaja lepo gori in še pridobiva, jaz pa počasi tonem in ko sem prenizko, raje obrnem in grem nazaj. Nazaj vozim bistveno hitreje, na Hublju spet naberem, potem malo gore dole do Podrte, kjer priklopim steber do 1200 in direkt čez dolino. Žal tonem z -1,1 do -1,7 (v primerjavi z včeraj, ko je bilo med -0,5 in -1,0 🙁 ) in pridem s 400 pod Plaz. Malo tu sicer popravim, vendar premalo in ko se zapeljem okoli vogala na skale, ne dobim več niti metra (za razliko od Borisa, ki malo kasneje iz iste situacije pripraska na greben in naprej do Hieronima :-)… ). Tako se pri Gradiški turi samo še odpeljem ven čez avtocesto in pristanem na svojem standardnem curaškem travniku (zasilno letališče Vipava).

Zoranov let

S štopom do Anje in tu do noči čakam na Borisa in Gradiška, ki naju reši s prevozom gor po avto…

Jaz pridem šele zjutraj v Lju in seveda ne morem takoj na letenje. Tako se danes jata razleti na različne konce. Erzo je rezerviral vitlo v Prekmurju, Ščuka vabi na Ravno goro – sever (danes bo tisti dan…) in gre z Debevcem tja, Samsa in Slejko na Lijak. Manca in Mega sta frej šele popoldne, tako da se mi kombinacija z njima najbolj izide.

Prvotni predlog – Grmada, se po obratu vetra iz SV,SZ v JZ spremeni v Kovk. Prijavi se še Mirko.

Ob 13.20 na Vrhniki prestopi Manca V LCja, do Unca, kjer naju prevzameta Mega (Manco) in Mirko (mene) in gasa do Anje. Vmes se oglasi še Delux, ki bo tudi prišel na Kovk – kasneje.

Pri Anji se vsi zbašemo k Mirku, ki zapelje robo+sebe+mene do samega starta. Piha kar močno (5,5/9,5 JZ). Proti Nanosu še/že nekaj padal, kakšen je tudi nad Kovkom.

Postavimo. Iz prve uspe potegniti Mirko, meni pa ga Mega kar nekajkrat postavlja (hvala Mega  ! 🙂 ) po neuspelem hrbtnem startu. Tudi Manci ne gre dosti bolje in starta nekaj za mano. Takoj na desno in do Podrte, kjer lepo naberem, vendar tudi lepo izgubim, ko se oddaljim od tu. Vedno se vrnem in spet naberem, dokler ne vidim, da je Mega začel pobirati bolj zunaj. Mirko se je odpeljal proti Hublju in nazaj, Manca je sprva nekje v višavah, pa se spravi niže dol (ji ni preveč prijetno tam gori). Mirko gre ven za Megom, za njima pa še jaz. Res zunaj neberem nekaj čez 1100, potem pa vidim, da Mega in Mirko močno zgubljata in se usmerim daleč zunaj čez dolino proti Nanosu. Na 400m se priklopim pod Plaz in malo drajsam, da najdem steber dneva, ki me odpelje gor nekaj čez 1200. Najprej opazim Mega pod sabo, kako se je pripeljal iznad doline in kako lepo vrti in se že veselim, da bova nekam skupaj nadaljevala. Pa mi naenkrat zgine in ga iščem in nimam pojma kje je (baje sem se odpeljal naprej proti tabli 50m stran od njega, ne da bi ga videl na skoraj isti višini !! 🙂 ). Njegova postaja je na pošti, Mirko in Manca sta že pristala pri Anji. Tako sem spet sam (dva neznanca – najbrž “Čeha”, vozita naprej po grebenu, potem pa odvijeta kar ven nad dolino…). Nad 1100 je kar razbito in bolj ko grem proti Nanosu, bolj je razrukano. Proti Nanosu so še grde črne baze, tako da tudi sam malo pred lovsko odvijem ven nad dolino in nazaj. Lepo drži. Malo pred Vipavo še enkrat obrnem in grem z vetrom po grebenu, potem pa spet obrnem proti Vipavi. Tudi Mega je pristal pri Anji (javi Manca – očitno se mu toplandanje ni izšlo…) in zato nadaljujem s 1200 od table kar naravnost proti Anji. Pa se oglasi Delux, da je ravno na startu in naj poskusim priklopiti Kovk. Ker sem že na 900 čez Vipavo, obrnem nazaj proti Plazu, kamor pridem s 700 in potem lepo naberem na 1400. To se mi zdi več kot dovolj za Kovk. In res gre le počasi dol, dokler ne pridem že čisto blizu strata na Kovku (še lepo nad grebenom). Tu pa me začne splakovati (ves Kovk je v senci…) in potonem globoko pod greben. Privlečem se do Podrte, tudi tu ne dobim niti minimalnega dviganja, tako da se samo odpeljem na pristanek.

Zoranov let

Ko pospravljam, prideta pome Manca in Mega, Mirko je že na poti proti domu. Ko pospravimo mojo robo in se že odpeljemo proti Vipavi, se slišimo še z Deluxom, ki seveda upa na našo zemeljsko podporo. In ga najprej čakamo v Vipavi, potem gremo do Ajdovščine po nakupih in ko se spet vrnemo do Anje, pride nazaj z Nanosa in v lepem zahajajočem sončku priklopi Kovk – in nas seveda več ne rabi !!! :-). Ker bo kar toplendal ! :-).

Borisov let

Gasa do Unca in na Vrhniko in večerni razlaz…