Glede na mojo nočno aktivnost (vožnja na Dunaj in nazaj 🙂 ) sem dopoldne, ko se začneva koordinirati z Manco, kar malo odsoten. Glede na V (Erzo je danes definitivno šel na Ivanščico), Mega predlaga Grmado ali Zavrh in jaz sem za Grmado in to posredujem Manci (med postankom v Žalcu) in tudi Mateji.

Ker je Manca frej malo prej, kot sem jaz v LJ, odšiba na Unc in se zveže z Megom (in Sašom) in že šibajo gor, ko se midva z Matejo šele odpravljava iz Lj.

Ko prideva na start, je Manca še vedno v startni poziciji, Mega pa v poziciji za moralno oporo (in psihiranje 🙂 ) in asistenco, Sašo pa že daleč pod oblaki proti Cerknici.

Razdrihov let

Njemu je uspelo startati, ko je bil veter še močan (pa mešajoč sem in tja) in je še delalo, sedaj pa se čakanju in modrovanju pridruživa še midva z Matejo. Občasno vseeno pihne tudi nekaj časa gor in začnem se rihtati in postavljati. To spodbudi tudi Manco, ki končno potegne in jo sprva krasno liftne gor.

Potem potegnem jaz naprej, pa me skipa v travnik, v drugo pa hrbtno in lepo odletim. Manca že počasi curi in se bori in grize, jaz grem v levo za rob in se borim in grizem in dobim dviganje in sem nad startom. Že mislim, da sem zmagal, pa ni več nobenega dviganja in s 100m nad startom samo še počasi tonem ob pobočju (in se borim in grizem). Manca poskuša zunaj nad dolino v smrdljivi termiki, pa ji tudi ne uspe in dokončno scuri. Jaz pa nekaj minut za njo na standardnem pristanku pod cesto pod pokopališčem.

Zoranov let

Med pospravljanjem iščem idejno rešitev postavitve postaje, ker se mi zdi, da pokončna postavitev bistveno izboljša sprejem (v primerjavi z ležečo, kot sem jo imel doslej v kokpitu (?) ). Kmalu je tudi Manca pri avtu, v zraku pa se pojavi dodaten padalec – Redstar. Najprej mu uspe krasno pobrati, potem pa tudi on izgubi višino in drajsa po pobočju pred startom. Končno odleti tudi Mateja, ki samo scuri na pristanek k meni (vendar z novim padalom to malo traja dlje, kot bi s starim 🙂 ). Na koncu je v zraku še Mega, ki se pridruži Redstaru in drajsata skupaj toliko časa, da mi počasi in v miru pospravimo.

Končno sta tudi onadva na tleh. Redstar z Manco, Matejo in mano v rally vožnji (Manca) gor po avte. Ko smo spet dol, pa gruntamo še malo, ali bi še poskušali enkrat odleteti (Strmca, še enkrat Grmada ?), pa se predamo, ker ne kaže, da bi bilo kaj več uspeha, kot prvič. Delux je prej prihajal k nam, pa si je med potjo premislil in se preusmeril na Kovk.

Še zaključno druženje na Uncu, potem pa razlaz (midva z Matejo skupaj še do LJ)… Boris pa očitno ni šel na Kovk

Borisov let

Zvečer se oglasi še Erzo, ki je uspel na Ivanščici 🙂

Erzov let

Potešeni (no, vsaj midva z Erzom) se peljemo proti Planini in pri balah še malo nakladamo pred razlazom (jaz se tudi že prestavim v civilko). Pa Erzo pokliče Simeona, ki je pravkar v dežju odjadral z Lovrenca (Polhov Gradec) in namerava še k nam na Grmado. In ker res ne dežuje več (je pa grdo oblačno naokoli), ga počakamo (jaz se spet preoblečem iz civilke…).

Ko pride, je za Erza žal prepozno (civilne obveznosti ne dajejo več manevrskega prostora…) in ostane spodaj, mi trije pa še na Grmado.

Na startu piha skoraj nič ali rahlo z leve. Simeon takoj postavi, potegne Huskyja, mu ga skoraj sesuje na robu, pa ga elegantno spet postavi nad sebe in odleti…

Z Megom postaviva še mojo coto. V prvo ga sicer dobim nad sebe, pa razbremenim in podrem. V drugo gre v redu in odletim. Zavijem v levo, za rob, kjer pričakujem vsaj nekaj vetra in dviganja, pa nič. Zato samo zavjugam na desno in nad Planino in pristanem na pokošenem travniku pod cesto zraven Simeona.

Zoranov let

Simeon hitro zloži in se odpravi še na eno rundo pešaka gor (mora se še malo razgibati danes…), jaz pa počakam Mega, da je z LCjem pri meni. Na Unc in razlaz. Kasneje mi Simeon sporoči, da je drugo rundo že pihalo od zadaj in da je komaj uspel odleteti (z veliko stopnjo tveganja, da bi spet obvisel na drevesih…).

Po 6 dneh abstinence je moja potreba res že huda. Manca se že zjutraj prijavi za današnjo akcijo, Erzo naj bi šel na Ivanščico, pa se izkaže, da so jo odpovedali. Mene sicer mika v Karavanke, pa se hitro zapira in je opoldne že vse črno okoli Krvavca in naprej po Gorenjski.

Ker je napovedan V in tudi res je (čeprav ne tako močan, kot je bilo napovedano) z Manco usklajujeva kam. Moj predlog je Zavrh (Grmada je že precej zabasana z oblaki) in se dogovorimo. Počakam Erza na šodru, prestopim k njemu in do Škorpijona. Malo zamujava, saj naju je Manca pričakovala ob 14h že v Borovnici. Pove, da sta v luftu sta dva padalca: Poje in Simeon. Jožef je ravnokar scuril in že našel štop za še enkrat gor (zraven si je rezerviral še prevoz pri nas, pa še Simeon mu je obljubil, da ga odpelje na Vrhniko (kjer ima Jožef avto).

Ko pridemo na start, je Jožef že drugič v zraku in sporoča, da je Simeon pravkar s kravato in odvrženo rezervo zaružil med bukve. Manca se javi, da gre do Simeona (nekako skupno ugotavljamo njegovo lokacijo). Poje je pristal še drugič, Erzo hitro v zrak, jaz pa čuvam robo na startu in glede na situacijo bom dalje ukrepal. Po telefonu pokličem Simeona, ki pove, da je nepoškodovan in je obvestil 112, da ni potrebe po reševalcih. Manca je kmalu pri njem in Simeon neverjetno hitro reši z drevesa sebe in padalo.

Simeonov drugi let – padec

Ker se Jožefu že zelo mudi na nek pogreb, mu Manca organizira še prevoz do Vrhnike. Erzo scuri v smeri Zabočeva

Erzova prvi let

in tudi hitro dobi štop za še enkrat gor. Najprej je na startu Manca in malo za njo še Simeon, Erzo pa nekaj za njima. Simeon hoče najprejl še enkrat startati, potem pa ugotovil, da bo zamudil na Gozd na predvidene izpite in se poslovi. Mega prihaja s pregleda v LJ, Mateja tudi razmišlja, da bi prišla. Ker pa veter tukaj ni preveč obetaven, se Mega odloči, da gre raje pogledati na Grmado in bo javil, kako je tam.

Erzo še enkrat postavi in je hitro v zraku, Manca starta malo za njim. Curita proti pristanku, ko postavim še jaz.

V zraku me kar drži in takoj zavijem na levo na sleme, kjer dobim rahlo dviganje. Manca je že pristala, Erzo se matra tik nad Škorpijonom. Manca pove, da temna baza spredaj nad pristankom močno vleče, nad Trebelnikom pa je druga podobna. Jaz sem med njima in rahlo naberem pred Trebelnikom, potem pa se zapeljem kar bolj zunaj v smeri Vrhnike in krasno drži. Rahlo nabiram in kar v ravni črti peljem proti Vrhniki v smeri BJja. Občasno je čutiti močan V, vendar hitrosti z vetrom niso pretirane (35 km/h). Mene pa ves čas lepo drži in šele nad Vrhniko začnem zgubljati višino. Nad BJjem imam še 600, usmerim se pod Staro Vrhniko proti Podlipski dolini, pred njo pa obrnem (množica daljnovodov in kablov mi sploh ni všeč v tem vetru…) in pristanem na pokošenem travniku pred Podčelom.

Zoranov let

Erzo se je rešil in je tudi že proti Vrhniki (najprej je celo nameraval v smeri Logatca, Megu naproti 🙂 ). Medtem ko prihaja Manca pome, pospravljam, ko je pri meni pa že vidiva Erza, kako pristaja za Staro Vrhniko. Medtem, ko on pristaja,

Erzov drugi let

greva midva v Borovnico in po njegov avto na Zavrh, kjer se z Manco posloviva. Pripeljem mu ga na polje, kjer nabira solato, potem pa še on mene na šoder.

Mega javi, da je na Grmadi močno, se je pa dalo vseeno lepo leteti. Mateja je današnji dan spustila…