Danes ni kaj dosti za povedati, čeprav se je cel dan dogajalo. Od ranega jutra na računalniku, kje, kaj, kako, kam… ? Erzo se bo držal Vrhnike (plan Planina), dlje ne gre. Samsa bi Zavrh, Mega se prilagodi, Mateja bi letela, ne se samo dol metala.

Končno začne še deževati in je vse do Postojne že mokro in se variante močno zožijo…. Luka (Matejin) gre na Lijak s Kamničani  (Vidic: bo idealno…). Z Matejo čakava podatke s kraja samega, pa nič presenetljivega (burja nabija do Čavna…). Končno se z Matejo odločiva: Lijak, za vreč se dol, bolje, kot da ždimo v mokroti. Samsa bi, pa ne bi (prehranjevalne obveznosti do ožjih družinskih članov), pa bo… Erzo se ne bo premaknil z Vrhnike.

Ko sva že na Lomu, se skoraj pridruži še Manca, ki se po cestnem premisleku odloči za ne in odvije na Vrhniki dol. Tako na Uncu Mega, Andrej, Mateja in jaz v Andrejevo makino in gasa dol. Mateja ves čas spremlja online prenos z Lijaka: kateri trakec piha gor in kam in…

Pod Lijakom piha nula, celo rahlo ven. Gori taktizirajo in čakajo. Informacijski center Erzo sugerira Bohinjcem Govc (ki je bil zjutraj 5/10 burje v Braniku, ampak mogoče bo zdajle že bolje… je res malo… 4/5,5 v Braniku). Andrej je takoj za Govc (po mojem bo premočno) – lovi 60 start !

Gasa skozi Branik gor (tu prezebata 2 zavedena Bohinjca), kjer piha 8/12. Obrat in gasa nazaj pod Lijak.

Z Igyjem gor in celo dol na start. Sami na startu in sonček in sploh popolnoma drugo vzdušje. Postavimo: Andrej z Ibexom črta dol,

Andrejev let

jaz zajadram v levo in drži nulca in drajsam in drajsam, Mateja tudi, Mega je že nad grebenom. Po presenetljivih 20 minutah pristanemo.

Zoranov let

Sploh ni bila curaža :-).

Letos ne bomo več leteli… 🙁

Ko pridem nazaj gor, ga Erzo že spet drži nad sabo in poplesava sem in tja. Jaz pa se odločim za zgornji plato, za žico (da bom imel daljši let 🙂 ). Grem gor in vidim, zakaj Erza ni mikalo na zgornji travnik: mala njivica je pokrita z gnojem, ki prav domače dehti. Previdno odtacam čez, malo spucam mastne podplate v travo in se na travniku zgoraj (ki je tudi na frišno pognojen) namestim (no, padalo je samo na pol razgrnjeno, saj je veter dovolj močan, da se bo takoj razprlo).

Erzo spodaj tudi čaka na primeren trenutek.

Erzov drugi let

Ko se mi zdi primerno, ga dvignem in stabiliziram (prav navdušen sem nad sabo, kako mi v tem močnem vetru uspe kontrolirati padalo…) in se obrnem. Hočem naprej, pa stojim na mestu. Potem pa prbije veter in me kar stoje, s padalom nad sabo odnese nekaj metrov nazaj. Med rikvercanjem  sedem na tla, padalo še vedno lepo nad mano in sedaj se kar po riti vozim nazaj… Potegnem eno stran, da podrem padalo, pa mi ga v trenutku zaobrne, mene obrne na trebuh in me odšlepa po trebuhu direkt čez gnoj in frišno zemljo. Usta prisebno zaprem… Končno mi le uspe zaustaviti se. Naberem padalo (sunek je tudi ponehal), obrišem gnoj z obraza,  odšetam na spodnji plato do Erza (pravi, da naj si obrišem še gnoj z brkov…) in od tod še enkrat odletim.

Zoranov let po gnoju

Popoldan sem spet na trnih, ker bi kam šel. Tom in Nevidni sta šla Kikiriki (in še pred odhodom vabila v tiste kraje), Erzu ni bilo, samemu pa tudi meni ni bilo tja dol. Pa sta ujela pravi trenutek in pravo višino (malo nad startom je bilo noro, 20m pod štartom totalna curaža – poročilo Pavlič) in odletela, Tom je celo jadral.

Andrej (Samsa) je najprej vabil za družbo in potem skoraj sam drajsal po Ženčku z Ibexom (-> očitno je tudi tam močno nažigalo), in je tudi ves zadovoljen poročal o vsaj enem 15min. letu.

Konec popoldneva pa tudi Erzo ne more več zdržati in začne spet navijati za Sv.Ano (ker na Vrhniki je namreč sonček in čisto mirno…). Ko mu Jerry javi, da nekdo na Ani postavlja padalo, se je Erzu snela ketna. In se dobiva v Podpeči in gor. Na startu pospravljata dva mlajša padalca (Erzo pozna…), nažiga pa noro (5/9,6, torej manj kot zjutraj, pa močno z  J tendenco).

Vsi skupaj se v bližajočem mraku odpeljemo na Sv.Lovrenca, kjer pa ni dosti bolje. Malo modrujemo, potem pa se odločimo postaviti. Erzo hitro raztegne pri cerkvici na jug, jaz dol na desno. Tudi mladca postavita spodaj in prvi odleti v hudem bočnem vetru in se zagoni direktno v drevo na pobočju. Kolega mu pomaga snemati padalo, jaz pa po videnem odnesem svojo coto do cerkve.

Medtem Erzo (po nekaj dramatičnih poskusih v raznoraznih rotorjih) odleti čez šavje na spodo polico, tu ga izstreli v zrak in odleti do travnika spodaj.

Erzova večerna doza

V orkanskem vetru pospraviva z Erzom skrita za cerkvico… Potem pa Erzo še v temi išče izgubljeno postajo (in jo najde 🙂 )