Pokliče Faaca zjutraj za Gozd. Sem za, vendar sem v akciji lahko šele okoli 12h. Erzo in Nevidni na vinč na Madžarsko po rekorde.

Faaca zbezlja naprej, ker ima popoldne druge obveznosti, midva s Slakom pa se uskladiva za na pristanek v Seničnem. Ko parkiram, ravno scuri Faaca, ki opiše zelo živahne razmere v zraku in neuspelo pobiranje.

Faacov prvi

Faacov prvi

Vsi trije (+še 2) gor z LCjem prav a start. Hitro se pripravimo in v luft: Faaca… (Faaca javlja, da je v luftu rodeo in da mu sploh ni všeč) … malo pauze… Slak in jaz. Slak poskuša nabrati na V joški, jaz v rodeo pogojih ob pobočju zacurim in že mislim, da bo treba na pristanek, pa dobim nad kamnolomom rešilni rodeo, ki me zboksa nad start, potem pa se (malo) umiri in v močnem dviganju pridem na Kriško. Vidim, da so ostali spodaj in nekateri (tudi Faaca) že pristajajo.

Faacov drugi

Faacov drugi

Ob grebenu proti Tovstemu (za Slakom – se mi zdi, da je tam nekje), pa je spet rodeo in pod grebenom za Tovstim tako neužitno (V prbija na polno in tu zadaj so kar konkretni rotorji), da grem ven, speljem okoli roba in me spet močno dvigne (1700). Odpeljem se naprej proti Storžiču, pa gre samo dol. Tudi Slak je že pristal.

Ko se naslonim na Storžič, je tu popolno zatišje (očitno Potoška, spredaj pa še Krvavec, popolnoma ustavita generalni V ?). Že se morem reševati in grem ven nad polja, pa dobim dviganje in sem spet na Tovstem. Spet rodeo, in se umaknem ven, kjer pa me močan V (50-60) žene proti Z in kar konkretno dviguje. Ker sem edini v zraku (si ne upam naprej proti Z z vetrom ?!), se postavim v veter in nad ravnino (Povlje, Bašelj) direkt v smeri Krvavca. Najprej drži in gre gor (spet 1700), potem naenkrat spusti. Malo še rinem naprej, pa kar zgubljam z 1,5. Ko sem nizko (1100), se spet obrnem in z vetrom(50-60). Rad bi šel dol na pristanek, pa spet dobim dviganje in sem spet na 1500. Še enkrat obrnem v veter, še bolj zunaj in nadaljujem skoraj do Bašlja, kjer sem na 1000. Potem pa obrnem in samo curim, tako da pridem le do Golnika.

Zoranov let

Zoranov let

Medtem je prišel Edo, Luka z njim gor rešit LCja in pride pome. Na pristanku čakava in opazujeva Eda, ki jadra v višavah. Ko v precejšnjem rodeu pristane,

Edov let

Edov let

se oglasi še Domen, ki je ravno prišel na start (H&F).

Domnov let

Domnov let

Mi trije na zaključno druženje na Golnik. Opazujemo kako jadrajo sedaj in kaže, da se je vse zelo umirilo.

Erzo pa je bil res rekorden 🙂 , za Nevidnega pa ne vemo.

Erzov let

Erzov let

Emil pa v domačih logih.

Emilov let

Emilov let

Popoldne je napovedano poslabšanje z nevihtami. Erzo, Mega in Manca lahko šele po 13, 14h.

Se že pripravim na to uro, pa pokliče Vanja nekaj pred 11h za akcijo, dokler še bo vreme. Malo se moram organizirati in se že vozim proti Seničnemu. Vanja me že nekaj časa čaka. Tukaj nekaj tečajnikov nemške šolske skupine. Sonček in lepo. Slučajno pride Kurnik, ki naju potegne gor.

Na startu piha čudo (meša sem in tja in dol) in že vse pokrito. Tečajniki čakajo, midva se pripraviva. Zadaj nad Kriško že ogromni črni oblaki. Vanja se postavi spredaj in odleti v brezveterju in ga zunaj samo začne liftati gor. Po postaji javi, da je vse stabilno, čeprav močno dviganje. Na startu začne močneje pihati gor. Tečajniki pospravljajo in mi naredijo prostor, da potegnem.

Ko speljem ven in na levo, me samo dviguje. Daleč od pobočja se peljem z vetrom v smeri Krvavca in še vedno samo dviguje. Pred Storžičem sem na 1600. Vrh Storžiča v totalni črnini . Vanja vozi ves čas daleč pred menoj in zdi se, da je dosti više in bliže črnini. Pred Kališčem malo zgubim, grem bliže in spet drži. Pred Potoško me spusti na 1200, se naslonim na pobočje in sem spet na 1400. Čez Kokro zgubim na 1000 (močno vleče notri v Kokro). Že mislim, da bom pristal na Štefanji, pa se naslonim na Kopo za vasjo in spet naberem na 1200. Naprej/nazaj na Krvavec se mi zdi preveč črno in veter je res močan, Faaca, ki je nekje v višini hotela obrnil, javi da tudi pošteno lifta gor, pri Tržiču pa je na radarski baje dež (mu je sporočil Slak). Zato se odločim, da grem pristat pod Grajca. Komaj stiščim na gasu čez Grajca, ko sem zunaj pa začne spet leteti gor. Obrnem nazaj proti Z in se kar vozim med 900 in 1000 nad polji zunaj (še nikoli tako zunaj 🙂 ), nad Adergasom vedno bolj z vetrom (ali je V, ali pa vleče v Kokro ?). Pri Tupaličah me tudi s 60 pelje proti Preddvoru kjer se odločim, da pristanem, saj je proti Storžiču še vedno vse črno in se ne upam bolj v pobočja.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravljam, Vanja javi, da se je ves nizek pripeljal skoraj do Golnika.

Vanjev let

Vanjev let

Kmalu je pri meni in ves vesel nad nepričakovanim letenjem. Meni se je vseeno zdelo malo na meji: glede jakosti vetra, predvsem pa glede črnine nad grebenih.

Danes je pričakovati idealne razmere (podobne kot 25.4.letos, ko je bil izplen 20x100km+ 5x200km+) in Nevidni nas zorganizira: Erzo, Nevidni, Kastner in jaz. Pelje Nevidni.

5.30 od Rutarja in do Osijeka in gor na Madžarsko pod grič Szarsomlyo. Vročina že pritiska in piha že tudi.

Naložimo težke nahrbtnike in po položni poti po senčni strani griča (z mene teče znoj kot iz pipe) . Malo pod vrhom pridemo na sončni greben in kmalu nato končamo po slabi uri cca 300 v.m. vzpona.

Hitro začnemo pripravljati opremo, ko se vsuje na start množica domačinov. Veter že pošteno nažiga. Erzov nasvet je, da čim prej startamo in potem v zraku čakamo na  pravo termiko. Prvi dva ali trije domačini potegnejo in jih odlifta naravnost navzgor, potem pa sta pripravljena že Nevidni in Erzo. Erza precej pospešeno vzame naravnost gor. Za njim ni nobenega čakajočega, tako, da se hitro postavim malo pod rob, blizu mene pa Domen.

Malo počakam, da bi bila kakšna luknja v nažiganju. Ko potegnem, veter mene potegne v zrak, v dvigu se obrnem, pa me samo zanese s padalom postrani nazaj nad start in odloži v šavje za startom. Skobacam se iz sedeža (javim po postaji, da je vse OK) in ga odnesem naprej na start, nekaj prijaznih domačinov pa že rešuje padalo. Tudi Domen je že zraven in v nekaj minutah je padalo že na travniku pripravljeno za razmotavanje.

To pa je projekt za naslednjo uro (domačini so pri obiranju padala štrikce tlačili v pravi klobčič, da bi se manj zatikali). Problem nama  dokončno reši domačin s polurnim potrpežljivim sistematičnim razpletanjem po pravilih od prve linije naprej… Vmes še en padalec obesi padalo na sosednje drevo (in spet ga fantje hitro rešijo 🙂 ). Ko so štrikci dokočno razpleteni in preverjeni, tudi veter malo upade. Več kot polovica domačinov je že v zraku. Erzo in Nevidni javita, da sta že scurila nekaj za Vilanijem…

Erzov let

Erzov let

Sedaj postaviva na bolj položnem (in bolj simpatičnem) travniku malo pod vrhom, kjer v resnici piha še malo manj kot na vrhu. Potegnem in po obratu samo stopim v zrak… in me počasi odlifta gor. Domen je v zraku malo za mano in potem naslednje pol ure jadrava pred in nad startom, izogibajoč se ostalim (mi ni preveč simpatično to slalomiranje). Le enkrat mi uspe nabrati do 600, potem pa vsi počasi začnemo zgubljati. Domen se še nekaj časa bori nad vinogradi ob vznožju, potem pristane na njivi ob glavni cesti.

Domnov let

Domnov let

Sam še malo podrajsam grič, potem pa se tudi jaz odpeljem do Domna.

Zoranov let

Zoranov let

Domačini pristajajo vsepovsod, nekdo tudi direktno na sredi vinograda, tako da njegovo padalo stoji lepo razpeto na kolih (le kako mu je uspelo ne natakniti se na kol…).

Ko pospraviva, gre Domen po avto, potem pa skupaj po Petra in nato še po Erza (sredi sveže zoranih polj).

Erzov komentar leta: Če je zadnjič s tega štarta odletelo 20 pilotov čez 100, od tega 4 čez 200, danes gotovo ni bil tak dan. Le eden me je preletel s celih 26 km.

Pot nazaj izberemo čez Madžarsko in vso pot nas Erzo zabava z ugotovitvijo, da sem edini od nas danes bil kar dvakrat v luftu 🙂 .  Nekaj po 20h smo pri Rutarju…

Danes napovedano pretežno oblačno, JZ vetra pa ne preveč. Odločim se za H&F na Potoško goro, kjer sta poleg standardnega starta še dva moja potencialna.

Z LCjem iz Preddvora skozi odprto rampo (:-) ) do Sv.Jakoba. Z Nuptsejem naprej po markirani poti, ki se pa skozi gozd izogne prvi lokaciji (ko ugotovim, da sem mimo nje, se že odpre drugi travnik: Potoška zgoraj.

Skoraj dve uri si ogledujem kako bi speljal od tu, primerjam z nekaj redkimi odletenimi (?) starti na OLCju (ki pa se izkažejo kot lažni, z manjkajočim začetkom ali z lokacijo s katere ni mogoče odleteti), celo čistim šavje na že izbrani lokaciji. Vmes še malo uradujem po telefonu glede jutrišnje Madžarske…

Vendar se na koncu ne upam, saj moja startna kombinacija zahteva start na drevje, potem pa oster zavoj v desno skozi edino dovolj nizko luknjo v drevesnem meji. In tega si z Nuptsejem ne upam… Lahko bi se izgovarjal na nič vetra, oziroma občasno pihanje J z leve, ampak če sem pošten, si danes ne upam (mogoče se je nekoč dalo, pa je sedaj že zraslo drevje ?).

Na koncu se odločim, da grem na standardni start na Mihčeva kopišča. Najprej malo lutam po gozdu sem in tja in ko najdem stezico, me pripelje prenizko, tako da na koncu moram še enkrat v breg.

Prepričano postavim, vendar mi pri prvem potegu sesuje padalo, saj sedaj piha Z popolnoma z desne (ko bi ta Z bil prej tam na prvi lokaciji 🙁 ). Potem malo počakam in v drugo bolj previdno startam in lepo speljem.

Zapeljem desno na Jakoba in tam celo malo vrtim, preden se odpeljem na pristanek k jezeru.

Zoranov let

Zoranov let

Ko pospravim, z robo peš gor po avto (tako, da je H&F popolnoma čist 🙂 – v resnici pa nihče ne pripelje mimo, da bi ga poštopal…).

Danes je na Goriško-Primorskem vse zabasano in temno, na Štajerskem in v Julijcih/Kranjska gora pa kar obilo sončka ob močnejšem JZ v višavah. Večino dopoldneva se z Manco usklajujeva kam… da ne se ne bi zastonj vozili predaleč ali v napačno smer … Potem se javita še Čeha (Mateja in Luka), ki bi šla kam blizu – Strmca. Pa še Slak se po obisku naravnih lepot J Ljubljane (Pekel v Borovnici) javi z obeda na Vrhniki. Torej pojdimo na Strmco…

Ob 14h na Železniški (Slak, Mateja in Luka, Mance nikjer). Pa javi Mega z ogleda Strmce v živo, da je start v bazi. Je pa Slivnica lepo zunaj – torej na Slivnico? Ne, ker je malo prej Mega zvedel od Mance, da gori piha že 12. Preverimo … in na Slivnici piha 14 JZ. Spet je v igri zgornji del SLO. Lisca od tod predaleč za to uro (1.30h vožnje). Torej proti Kranjskogorskemu koncu…

Erzo javi, da se je v okviru DO aktivnosti mimogrede oglasil na Ospu.

Erzov let

Erzov let

Že pri Tržiču je vidno, da v Julijcih ni več sončka in pri Bledu je splošno mnenje, da v Kranjski najbrž že dežuje (glede na temne oblake). Ker se Zabreška planina lepo vidi z našega posvetovalnega prostora, se odločimo za gor.

Slak v rally vožnji pripelje do rampe in 3min. s padali na planino, kjer piha močan (5-8/9,8) V, čisto z leve. Nobenega ne mika odleteti v takem, zato po nabiranju regrata, žaganju debel in zvijanju čikov soglasno zapustimo lokacijo in dol v Žirovnico.

Ker ni več prave splošne letalne volje, predlagam ogled bližnjih projektov. Skozi Jesenice v Dovje, kjer se malo lovimo (po zaslugi mojega slabega spomina), dokler ne pripeljemo Sedučniku pred vrata. Tudi tu piha neuporabno s strani vzdolž pobočja.

Ko se peljemo nazaj dol v Dovje, si ogledujemo smučišče ob Mojstrani (ki ga imam jaz med svojimi projekti sicer označenega za S veter). Ker itak piha V namesto zagotovljenega JZ, pa mogoče bo kaj. Slak po provokacijah malo preizkuša terenske sposobnosti svojega avta, pa dlje kot do prvega stebra v strmino travnatega smučišča ne pride.

Z Lukom vzameva padali in vsi odpešačimo na vrh (položnega !!) smučišča, kjer piha malo sem, malo tja, občasno dol, včasih tudi gor. Postavim čisto na vrhu pod gozdom in ko po dolgem čakanju (zdaj zanalašč noče pihniti gor) le malo pihne gor, potegnem.

Po nekaj korakih sem v zraku, kakšen meter ali dva nad tlemi, bolj dvigniti pa me noče. Potem pa me počasi spusti in sede podrajsam po travi, dokler se ne ustavim ob huronskem krohotu ostalih treh. Ko nabiram padalo, mi ga sunek vetra od zadaj še vlači dol po pobočju…

Sedaj postavimo Rooka malo nižje, kjer je pobočje malo manj položno. Prvi (torej drugi 🙂 ) dvig padala se takoj zaključi. V naslednjem potegu pa padalo le zagrabi in po nekaj laufanja se odlepim in sprva drsim tik nad tlemi, potem pa me le privzdigne. Zares dobim višino šele nad nivojem dreves, ko pride do izraza V, ki me nekajkrat zagunca in privzdigne, dobim pa dovolj višine, da se brez skrbi odpeljem čez dvojne drote na dnu  smučišča preko ceste na travnike ob Savi.

Zoranov let

Zoranov let

Novnovnov ! 🙂 . Po vsem videnem Luka ne mika več odleteti…

Zaključno druženje je potem na ribah v ribogojnici Žeje 🙂 .