Tudi danes se odločim za dopoldanski H&F in potem letenje (če bo). Zaradi napovedanega V (na Gorenjskem manj),  izberem Planino Mala poljana, kjer je pobočje starta obrnjeno na V.

Z Gozda odpešačim malo pred 9h in sem na Mali Poljani po slabih 2h. Začetno sonce pokrijejo nizke megle, ki so tik nad mano.

Planina je na sedlu, ki je precej umaknjeno v notranjost pobočja in graben Sevnika se pod Tolstim vrhom vleče daleč… daleč proti Zalogu (Goriče). Tako sem kar malo nervozen, saj mi v spomin prihajajo slike, ko me je Venturi zrinil skozi sedlo (Malo Poljano) za Storžič in Kriško (medtem, ko se je Delux mirno vozil daleč zunaj pred Tolstim). Danes res ni toliko vetra, ampak ven je daleč…

Postavim Nuptseja na sam vrh travnika in počakam, da bo vsaj malo pihnilo. Ko res pihne, potegnem in se lepo odpeljem desno ob pobočju Tolstega. In lepo drži. Z vetrom (V) se hitro peljem proti Gozdu. Pa me začne spuščati in se odpeljem ven na zunanji rob. Najprej mislim, da bom moral pristati v Seničnem, pa me tu pred robom dvigne, tako da samo zapeljem za Gozd in pristanem na sveže pokošenem travniku pred kočo (pozor žičnica !) v močnem čelnem vetru (V).

Zoranov let

Tudi danes (tretji dan zapored) se odločim za H&F: Cjanovca  (1820m nad Zaplato – če mi ne bo zneslo pač odletim od Hudičevega Boršta).

Malo pred 9h sem na parkingu pri Mačah in po kolovozu naprej. Do odcepa pešpoti že vse teče z mene (vročina že navsezgodaj). Po gozdu je bolj senčno-temno, pa zato bolj strmo in mašina se nič ne hladi. Pri izhodu iz gozda na travnike pa sem očitno že porabil vso tekočino, ker ne teče več tako zelo z mene, čeprav hodim po soncu. Komaj dočakam studenček v Hudičevem Borštu.

Krajši počitek in naprej gor. Začetna potka po nekaj vijugah izgine in hodim kar cik-cak gor po prekrasnem, strmem travniku (tu sem prvič, sicer sem vedno hodil po planinskih poteh bodisi z Javorovega vrha ali pa s Kališča…). Gor mimo Boršta in nad njim naprej po strmini. Mašina spet kuha na polno in počasi mi zmanjkuje moči. Do prvih smrek, še malo višje po travnatem delu, potem pa začnem iskati kakšno kotanjo, da bi laže postavil padalo. Na vrh nima smisla, ker:

• 1. Naprej gori je smrečje in rušje.
• 2. Oblake nosi čez (torej S,SZ), tu pod vrhom pa piha lepo gor po pobočju.
• 3. Do sem sem pridelal malo čez 1000m n.v. v točno 3.00h švicanja.

Kakšne pametne kotanjaste uleknine ni. Sam špon.

Najprej se naštimam v tangice in opremim (da se mi kaj ne spelje dol 🙂 ). Potem začnem postavljati, pa padalo samo zdrsuje po nizki travi. Na koncu obupam in se vpnem in potem ob primernem vetru naredim zidek in preverim štrikce.

In ker je vse OK, potegnem hrbtno in po obratu stopim v zrak. 17 min spusta: proti Potoški, ogledujem si, kje smo zadnjič štartavali (Potoška zgoraj 🙂 ), malo zavjugam nad Jakobom, potem pa v desno do Mač (kjer pa nočem pristati, saj ne vidim nič frišno pokošenega) in nazadnje do uradnega pristanka pri jezeru.

Zoranov let

Novnov 🙂 .

Pospravim in do Mač in gor po LCja.

Vmes je Erzo organiziral akcijo na Gregotorci (danes je ta dan 🙂 ). Uskladita se z Deluxom, zraven je Špela (+kosa + grablje) in z novim Delux Dusterjem gor na start. Ki je nepričakovano na frišno pokošen.

Postavita in odletita, medtem ko jaz prihajam v Horjul. Oba scurita okoli Vrzdenca, tako da sem tam ravno pravi čas, da ju poberem: Erza reinfuzo s pravkar košenega travnika

Erzov let

(+manjši incident s kmetom in njegovim traktorjem 🙂 ), Borisa na koncu doline.

Borisov let

Naložimo še Špelo pri vrtcu in gor. Erzo ves čas psihira, da danes vseeno ni ta dan za Gregotorco in mi ne priporoča in da pojdimo raje naprej na Slevico…

Ampak, ker sem prišel z Gorenjske (po tega novnovega), se ne dam spsihirati in se pripravim. Boris mi pomaga postaviti Rooka, Erzo pomirjujoče napoveduje, da me on ne bo snemal z drevja, trakec kaže lepo gor (v glavnem, včasih tudi ne…).

Ko res pihne lepo gor, potegnem kar obe gurtne A-linije (da bo padalo čimprej gor) in kar skoči in me malo prehiti, potem se še enostransko malo zapre in v atraktivnem zanosu (na edini grm v tem delu travnika) speljem … in kar z bogato višino preletim kritični rob gozda. Na levo ob pobočju celo nekaj drži, potem pa v kotanji proti Korenu začne spuščati, tako da se zapeljem bolj ven, kjer pa lepo drži. Preko griča Kuclja za Čelcem odpeljem na naslednjo ravnico in pristanem pri Bašu.

Zoranov let

Ko pospravljam, Erzo in Boris odletita s Slevice in pobereta,… pobereta … in se odpeljeta: Boris do Vrhnike,

Borisov let

Erzo pa do Borovnice in nazaj do Velike Ligojne,

Erzov let

medtem ko se mi trije že / še družimo v Mantovi…