V višavah močan JZ, dež razmetan po SLO. Proti obali kaže še najmanj vetra in največ sonca. Erzo je malo nervozen zaradi serije, ko razpiše ob 14.30 Vrhniko – smer Vremščica. Potem pa panika, naj čim prej pridem na Vrhniko, ker prihajata Simeon in Poje v nuji, ker da se gre na Marčev hrib, ker bo Vremščica itak premočna (vir: Nevidni…).

Na Vrhniki vso robo naložimo v LCja, pa še Erzo in Simeon k meni, Poje (ki se mu bo dokaj mudilo nazaj na zemeljsko-nezemeljske obveznosti 🙂 ) pa odšiba na Unc pobrat Mega in Jeana na Ravbarkomandi (ki se je pustil zapeljati 🙂 v duhovnem in fizičnem smislu). Pod Črnim kalom pusti Poje svoj avto  in vseh 6 z LCjem gor.

Potem se sončimo na robu v čudovitih vonjavah primorskih zelišč ob nabijanju vetra, ki bo ponehal ob 17h (vir: Simeon). Simeon razstavi svojega novega Cure-ta, dvigniti pa ga ne uspe 🙂 .

Žanov dokumentarec dogajanja:

Erzo postane popolnoma nervozen in mrzlično predlagamo razne alternativne variante (Socerb, Brestovica, Srbani, Kikiriki,…). Žan med tem reši še eno službeno dolžnost preko telefona na daljavo (uradno še dežura). V višavah pod bazami vidimo nekaj padalcev nad Socerbom in ob 17h (ko veter sploh ne poneha, prej pojača – vir: dejansko stanje v naravi) pade odločitev za odhod.

Pojeta spravimo dol do njegovega avta in se poslovi, LC pa na Socerb 3. Nekaj jih že/še  visi v luftu. Postavimo še mi in v luft: Simeon, Erzo, Žan, jaz in Mega.

Potem pa ena ura čudovitega jadranja, kot ga jaz tu še nisem doživel  (v močnem J, JZ).  Navijamo čez jurja, jadramo sem in tja in vrtimo v zelo zanešenih stebrih. Erzo in Žan se usmerita na Črni kal, Erzo celo (edini) pojadra na Marčevem hribu in nazaj. Mega poskuša toplandati, pa na koncu pristane na uradnem spodaj, Erzo tudi na uradnem,

Erzov let

Erzov let

Erzov komentar leta: Po neuspeli odpravi na Marčev hrib ob vodenju velikega inštruktorja Simeona, kjer je veter pihal samo bolj in še bolj, smo se malo pozno premaknili sem, čeprav smo vsaj uro prej opazili padalce viiisoko nad Socerbom. Večina je bila Nemcev s Tmina, pa tudi udeležencev angleškega opna iz Humina. Vsi na internetu najdejo informacijo, da se tu leti, ko drugje ni pogojev.

Žan pa blizu zraven.

Jeanov let

Jeanov let

Žanov komentar leta: Kar naenkrat je prtegnu en jug, da so še stari prdci ušesa vlekli, spodaj na pristanku razmetavalo. Jaz na polnem gasu nisem prišel do travnika.

 

Sam na kocu rinem proti Ospu, pa lezem samo še 5 naprej, tako da obrnem in pristanem na planoti zgoraj pri pokopališču pod vasjo Socerb (za čez nazaj v Dolino sem prenizek).

Zoranov let

Zoranov let

Simeon se po atraktivnem letu čez Trst na Z in še bolj atraktivnem obalnem zaključku in najbolj atraktivnem pristanku na  obali,

Simeonov let

Simeonov let

Simeonov komentar leta: Zgoraj J, za Trstom ladje obrnjene zahodno in sem mislil, da bom spodaj z vetrom, ki je dokaj močan, prišel po grebenu nazaj, spodaj pa je veter preveč pihal zahodno in oblival. Pa sva šla na prvem izletu do morja in prav lepo je bilo.
Komentarji (2)
  • 1.Simeon Klokočovnik : U Erzo, dlje od tebe, zdaj boš pa moral javno priznat, kako lep padalček mam. [31.05.2016 22:23]
  • 2.Andrej Erznožnik : mojih km je nekih 18.5, tud meni ni prav, ko mi takole računa brezvezne trikotnike in krade km za statistiko. Vsekakor pa je tvoj odlet lepši, saj so špure najlepše (nekam se pride), da ne bi o originalnem pristanku [31.05.2016 22:46]

 

vrača z avtobusom, štopom (vlakom?) in v pešačenju na uradni pristanek. Mega pripešači gor rešit LCja, pobere mene v vasi in dol po ostale.

Super smo se imeli, z obilico dobre volje :-).

 

Za danes že sredi dneva napovedano poslabšanje, ki se bo raztegnilo še na jutri. Zato smo že včeraj rekli, da je danes treba čim prej še nekam, da rešimo dan.

Erzo je ziheraš (za reševanje svoje serije) in že sredi noči pošlje klic za zbor ob 7h pod Sv.Ano.

Erzov let

Erzov let

To seveda vsi ostali gladko prespimo in se ob 9h dobimo na Železniški (okrnjena včerajšnja jata): Manca, Uki, Aleš, jaz … in z Manco do Mega na Kalcah. Prebašemo se k njemu in na Kovk. Še je lepo, piha pa skoraj malo premalo.

Takoj se naštimamo in v luft Aleš in jaz in kmalu še Uki, medtem ko Aleš že zacuri.

Alešev prvi

Alešev prvi

Z matranjem se poberem na Podrti, medtem ko Uki z lahkoto in greva proti Predmeji. Mega gre dol pobrat Aleša za popravca. Na poti nazaj je v luftu tudi že Manca. Uki toplanda,

Ukijev let

Ukijev let

Manca pa se odpelje daleč zunaj sem in tja in gre kao dol (se ji sploh ne da…). Tudi meni se ne da še enkrat v Predmejo in se zapeljem ven na ravnico proti Vipavi. Pa kar drži in celo občasno dvigne (piha od zadaj – SZ !?). Naenkrat vidim, da Manca in nižav zvrti v jurja in se odpelje proti Nanosu. Zapeljem ostro proti Plazu, kjer se srečava, pa samo zavjugam in se splaknem dol. Potem pa glide dokler gre – do standardnega pristanka pred streliščem.

Zoranov let

Zoranov let

Poštopam meniha z Vipavskega križa (ve za našega padalca Jožefa 🙂 ), ki me odpelje do picerije, kjer z Manco počakava še ostale: Mega je baje scuril proti Ajdovšni, Aleš drugič do Anje,

Alešev drugi ( do Anje :-) )

Alešev drugi ( do Anje 🙂 )

Uki pa, kot edini nad nivojem grebena, pripelje avto v dolino…

Danes pa se zjutraj še ne zložim skupaj, ko me Uki že naroči čez 40 min na Železniški (9.20), ker sta se že z Manco uskladila in je odločeno: Kobala 🙂 .

In smo tam Manca, Uki, Erzo, Domen, Aleš in jaz. Ker je še Mega na Uncu, dva avta: Uki, Manca in Aleš pobereta Mega, ostali trije z Erzovim avto(buso)m do Anje, kjer počakamo Pojeta, da ga dostavimo pod Lijak. In naprej v Tolmin na uradni pristanek, kamor je Manca že bookingirala kombi za nas. Kombi pride iz Gaberja z majhno zamudo in vija vaja gor.

Množica, množica na startu in le malo slovensko govorečih. V začetku malo vetra, takoj začnemo pripravljati robo, ampak nobene prave volje v to gužvo se zriniti. Potem pa Erzo začne gnjaviti, da naj gremo in se naštimamo in zrinemo na štartno (Z) stran: Erzo, Domen, Aleš in jaz (Mega in Uki prijazno asistirata 🙂 ) in za nami še Uki, Manca in Mega.

Po prvem beganju sem in tja dobil lep steber in naberem nekaj pod 1700 in se usmerim na Vodel vrh. Do tja izgubim skoraj 1000m, preden najdem dviganje spet nad planino Vodel vrh. In naprej na Mrzli vrh. Nekajkrat lepo naberem in tudi zgubim.

Aleš je pristal v kampu Gabrje.

Alešev let

Alešev let

Domen je pristal na uradnem.

Domnov let

Domnov let

Manca in Mega sta tudi že na tleh. Erzo okoli Krna doživlja klofado… Ko nad Vrsnom le naberem spet do 1600, grem čez Kobarid proti Kobariškemu, po desni (od mene) pa s Krna (kjer sta se srečala z Erzom) prehiteva Uki, ki nad grebenom priklopi, medtem ko jaz levo pod grebenom v oblivajočem pobočju stojim v močan veter. Na momente me sicer butne gor (ni preveč prijetno), generalno pa curim proti Staremu selu … in se predam – in obrnem. Sedaj celo zavrtim in nekaj naberem in prvotni namen, pristati na bencinski v Kobaridu, spremenim v – čim dlje nazaj proti Tolminu. Naberem na joškah (Ozben, Ladrski vrh), nizek rinem naprej (nazaj 🙂 ), potem se tik nad Vrsnom zapeljem čez in vlečem skoraj do kampa, pa sem malo prekratek in scurim čez Sočo.

Zoranov let

Zoranov let

Čez nekaj minut pristane zraven mene še Erzo, ki je kruzal mimo Krna ob Krnčici in nazaj in sem in tja in…

Erzov let

Erzov let

Uki pa je še kar v luftu na Kobariškem in se javi, da je scuril nekaj pred kampom,

Ukijev let

Ukijev let

ko se že bašemo s picami in pijačo. Sedaj pa baje vsi visijo v luftu in ne morejo dol, tako lepo baje vse drži (javljao prihajajoči 🙂 ).

Še vizualizacija naših letov:

Ko smo spet skupaj, zapustimo kamp in se na poti domov ustavimo še na zaključno druženje pri Šiptaru v Desklah (z obilico sladoleda…).

Še predno se zjutraj dobro obrnem, pokliče Jože, kako in kam. Hkrati razpiše Erzo urgentno Buzet. Čez pol ure (10.15) Vrhnika.

Z Jožetom sva za in na Železniški sta še Erzo in Štus. Zbašemo se v Pojetov avto in gasa do Postojne, kjer Mega pusti svoj avto za reševanje in gasa naprej. Nevidni že priganja.

Dobimo se na štartu in takoj začnemo pripravljati (medtem, ko Jože in Nevidni odpeljeta en avto dol – za primer curaže…). Veter je slab in malo se še obiramo. Potem pa potegneta Nevidni in Poje in se le počasi spajsata nad greben. Zato ostali še malo počakamo, da sploh spet kaj pihne gor in – potegneva Erzo in jaz.

Erzo na levo in začne curiti v globine, jaz na desno in pod progo le dobim dviganje tik ob useku. Spajsam se nad rob in že mislim, da sem se rešil, pa me med obrati samo zanaša za rob nad planoto, skoraj brez dviganja. V naslednjem obratu že curim in potem samo še curim in curim in ko se že rešujem ven v dolino, samo še scurim na travnik sredi gmajne pod Perci (pod cerkvico Sv.Duh), neskončno daleč od avta Nevidnega, ki je namenjen scurjencem…

Zoranov let

Zoranov let

Vidim, da je Erzo našel steber dneva in samo navija v višave. Tudi Nevidni in Poje se mu pridružita v stebru. Mega in Štus pa še čakata (veter ponehal, še dol začne pihati…). Nevidni in Erzo se odpeljeta proti Krematoriju, Jože pade spet za nekaj stopničk in gre proti Raspadalici.

V peklenski vročini pospravljam in odpešačim z robo po lokalni cesti gor (ko jo najdem). Končno odletita tudi Mega in Štus (je začelo močno pihati gor) in tudi lepo nabereta. Potem se odpeljeta proti SLO…

Od vse poti gor dobim le lokalni štop za nekaj sto metrov do prvih hiš v Percih… Na pol crknjen od vročine pridem na samoten štart. LiveTracking pokaže, da je Poje odpeljal ves Kraški rob in je pri Ospu,

Jožetov let

Jožetov let

Štus pa pri Materiji

Štusov let

Štusov let

in oba tudi kmalu pokličeta. Odpeljem se v Osp po Pojeta. Erzo javi, da sta z Nevidnim pri Pivki pod Šilentaborom,

Erzov let

Erzov let

Mega pa visoko nad njima… z Jožetom pobereva še Štusa in nazaj v Buzet rešit Petrov avto, ki mu ga pustimo na Črnem kalu.

Erzo pa odpellje Megu avto domov na Unc, kjer je dotični pristal 🙂 .

 

Manjši del jate (Žan in Domen) je šel mimo Slivnice na Racno (opišr Žan ali Domen 🙂 🙂 )

Večji del jate pa je šel (“ja kam se gre danes, kaj ti ni jasno, ja kdo pa še gre v takem na Buzet…”) na Gozd lepo odletet sem ter tja po Karavankah … (bi lahko kaj napisal kdo od udeležencev 🙂 ).

Danes dežuram na šihtu (in mogoče še cel vikend… ?!) in me srce boli ko vidim plane za Buzet. Malo se tolažim, da mogoče danes le ni ta pravi dan. Nikomur ne privoščim curaže, a po prvi mi je malo odleglo 🙂 Na Live tracku vsake toliko pogledam kje je kdo, pa vidim da tudi Pojetu ne gre, ampak vseeno lepo grebenčka. Štus pa pokaže, da kdor zna, zna. To me tudi nekoliko potolaži, češ saj če bi šel na Buzet bi itak prvi scuril in še cel dan čakal in pobiral ljudi okrog 🙂

Vseeno začnem planirati za večerno jadranje, kar tandemsko. Nekaj potencialnih potnic je takoj za, a veter na Slivnici, kjer sem namenjen, se ne umirja. Domen je tudi za akcijo, v bistvu že od 15h čaka kar pri pumpi. Jaz se odrešim sestankov okrog 16.30 in odrinem v Cerknico. Če ne bo tandem, bo pa solo. Ob 17h, še vedno nič boljše, sunki 12. Domen predlaga alternativo Racna gora. Prava odločitev! Naložim se h Kastnerju, od MegaBajta in Erzota dobiva nekaj navodil kako priti na štart, za vsak slučaj pa vžgeva še navigacijo, ki naju pelje točno po prej podanih navodilih. Ko pustiva avto izbereva napačno pot in prideva kakšnih 100m nad štart, kjer se pot tudi konča. Malo poskušava še backtrackat, potem pa kar skozi goščavo v ravni liniji do travnika. Ves čas sva skeptična ali bo vetra premalo, a na štartu je bilo idealno.

Odrinem prvi, malo levo desno, potem pa je pripravljen še Domen. On se odpelje kar nad ravnino (zaradi slabega počutja), jaz se čudim, ali mar spodaj ne dela več? Ujamem še Faaco in Igorja po postaji, kjer si izmenjamo še nekaj besed, potem pa pokličem še Domna po postaji, ker ga ne vidim več ne v zraku ne na tleh. On pa lepo vrti daleč kar nad ravnino. Grebenčkanja se tudi jaz hitro naveličam in se odločim sprobat in res drži, čeprav nisem bil ravno tako daleč. Kastner pa pade iz stebra in pristane.

Ker imava samo en avto sem še začel študirati o toplandingu na Dolenjih Poljanah. Kastner to namero hitro opazi in jo (že drugič) po postaji odsvetuje. Vseeno se odločim povohat, ali je res zrotorizirano. Pa niti ni bilo, a veter je oblival travnik od zadaj (V, JV ?!). Rukalo ni, a hitrost proti JV sem imel cca 15 km/h na trimu, ven iz grebena pa 40. Spuščalo tudi ni, malce dvigalo, a ko me dvigne par deset metrov višje je pa začelo brcati, smer vetra se obrne nazaj na Z/JZ, na trimu imam 5 km/h ?!?!

Premislim se eksperimentirati v tako močnih vetrovih, vseeno se še enkrat zapeljem čez štart, pogledat ali je tam možno pristati. Smreke so visoke, prostora ni veliko, v močnem vetru je tudi precej zvrtinčeno.

Nič potem pa z vetrom dokler gre. Vsaj tako sem si mislil. Najprej je šlo 50, nato 30, 20, 10, 5… Komaj se prerinem čez Markovec, nato pa nižje pri tleh veter popolnoma popusti, na ničlo.

Kastner se medtem odpravi vprašati domačinko za pot gor, ta pa mu zabiča da peš že ne bo hodil, da ga ne bo imela na vesti, če naleti na kakšnega medveda. In ga je odpeljala do avta 🙂

Lepo se je poklopilo. Pa še nov štart za oba!

Kastner - Racna gora

Kastner – Racna gora

Jean - Racna gora

Jean – Racna gora