Padalska jataŠe predno pride Mega po naju, sva že zmenjena, da gremo še enkrat gor – na spodnji start.
Tu še vedno lepo piha. Odločim se, da malo sprobam mojega novega M24. Erzo je že v luftu, ko se pripravim. M gre z neverjetno lahkoto hrbtno gor in tudi kar lepo speljem.
V zraku lepo drži, lepo gre v veter, za pojadrat pa je žal že premalo vetra. Pristanem za travnato pisto.
Zoranov let
Erzo pa me nadleti še prek asfaltne.
Erzov let
Zadovoljni proti domu, ko Jean tandemaši na Slivnici (+Emil in Sašo)…
Danes sem imel precej zagužvan dan in sem jato odpovedal. Zvečer vidim da se veter umirja in mi je do malo letkanja kje blizu. Že od lani sem obljubljal tandema Anji in Janu, ki sem ju že vsaj 4x skenslal zaradi neugodnih razmer. Pokličem Ester za Slivnico, ker Skytech ne dela, in mi vsakič javi manj vetra. Po pol ure iz 8/11 pade na 4/7 ??? Takoj panika, da bo vetra premalo in smo čez pol ure že zbrani pri pumpi. Na poti do gor še enkrat pokličem Ester ki pravi da je spet naraslo na 6/9.
Na vrhu sta že raztegnjena Kus in Razdrih. Emil se nekaj matra kljubovati vetru in ko se pošteno umiri še enkrat potegne in spelje. Sašo takoj za njim precej postrani dvigne, in ga že skoraj obesi, ampak ga po malo slalomiranja le ulovi in nato še on lepo spelje.
Veter na štartu je ugoden. Anja je že pripeta v sedež. Raztegnemo tandema, nato pa spet malo močnejši sunek, a še vedno letljiv. Ta hujše počakava, nato odrineva in takoj ko se Fuse zbudi iz njegove začetne faze dviga in skoči gor, kot da bi se predoziral z viagro, naju liftne 5 metrov gor in 2 metra nazaj. Ker sem vedel da temu sledi spust, sem zabičal naj lavfa in res prideva ponovno na tla, ona teče in lepo speljeva. V zraku stalno nekaj gunca, nič kritičnega ampak ni laminarno. Kljub močnejšemu vetru ni držalo, jadrati se ni dalo, tudi Kos in Razdrih sta takoj na tleh.
Emilov let
Sašov let
Na pristanku tudi malo rotorčka(?) za hišami, tako da iz 1 metra sedeva dol malo bolj na trdo, bremzanje ni nič pomagalo. Tudi Emil je javil malo čudne razmere v zraku. Potnica pa zadovoljna in nič čudnega ni opazila. 🙂 Ves čas nasmeh do ušes, tudi po prvem liftu 🙂
Fotke:
Že zvečer Boris napove, da bo danes super dan na Lijaku (Parapente itd.) in danes niti ne gledam preveč, kakšna je situacija. Erzo skliče jato za Lijak ob 11h.
Prvi del gre malo prej z Logatca z zemeljsko podporo Špele: Boris, Vanja in jaz, Igor odšiba sam. Malo je še vprašljivo, ali se bo Jean sploh priključil in tudi kam bo prisedel.
Vso pot dol so baze po bolj ali manj pokritem nebu – bolj ali manj razvite. Boris spodbuja, da bo super, midva z Vanjem sva bolj skeptična.
Na startu prej premalo vetra kot preveč, nekaj ljudi (predvsem tujcev) že v luftu. Med postavljanjem pride tudi drugi del jate: Erzo, Mega, Jean, Iskra. Prvi odleti Faaca, pa jaz, Delux in potem še ostali.
Vanja najprej skoraj scuri. Tudi jaz, pa se na V robu počasi pobiram in spajsam čez rob, potem pa najdem krasen steber do 1100. Ostali se pridružijo v tem dviganju. Se mi zdi, da preveč vleče v sivino zgoraj in grem naprej, scurim do višine grebena in ponovim vajo. Ostali se medtem razletijo vsak po svoje, razen Vanja, ki se je rešil in sedaj vrtiva skupaj. On prej zapusti, jaz pa še kar vrtim in se potem precej pred grebenom zapeljem “pod bazami” proti Čavnu. Ko preveč zgubim (pod 800), se rešujem pod Kucelj, kjer spet naberem do 1100 po zelo razrukanem, zato grem spet bolj ven pod “lepo bazo”, ki pa mi ne da nič, tako da se z vetrom le čez zadnji trebuh pod Modrasovcem splaknem v Lokavec.
Zoranova curaža
Med pospravljanjem me bolj ali manj preletijo Vanja, pa Igor, pa Jean in Boris. Nadaljujejo do Nanosa (eni bolj zunaj, drugi manj).
Špela me pride pobrat in na pavzo v Vipavo. Medtem pride še Manca sama na Kovk (če bo kaj – tu piha že 7/11,5 JZ). Ko vsi preletijo Nanos (Boris kar prek vršnega pobočja počez), nadaljujejo: Boris in Vanja v smeri Strmice, Jean v smeri doma (direkt v Postojno).
Boris se javi s pristanka pri Studenem.
Borisov let
Midva nadaljujeva do Razdrtega, kjer se javi tudi Jean iz Hrašč.
Jeanova pot (skoraj) domov
Pobereva najprej njega, pa počez po Borisa. Oddamo Jeana v Postojni in v Logatec, kjer je pri AC bazi zraven avta že pristal Vanja
Faacov zmagoslavni let
in ves nasmejan čaka v avtu 🙂 . Vesel ko radio. 🙂 . Bravo Vanja !!!
Še vizualizacija letov:
In, in precej za nami pristane tudi Erzo, edini še viden od drugega dela jate
Erzov let
Ker je J.L. & Co. čez vikend šla v Bassano, pa že včeraj nismo šli tja, kjer so potem lepo leteli, smo se dogovarjali, da bi šli danes, saj je podobna napoved. Pa tudi danes ne bi šli, če ne bi Domen zjutraj začel provocirati.
In sem bil takoj za – edini: ne Erzo, ki je svojo serijo že rešil na nedeljsko jutro,
Erzov let
ne Mega, ki je imel neko nujno delo, ne Manca, ki ni hotela še tretjič iti v neko nesigurnost letenja, ne Luka, ki že mora biti iz varnostnih razlogov blizu Mateje, ne… Domen javi še Jeanu, ki je pa takoj za (novnov, pa še rešil se bo službe na Kobali 🙂 ).
Domen me pobere pri Hoferju in dol. Pri Lijaku naloživa Jeana in naprej v deželo Laško. Malo zgrešimo v Videm, pa se spet najdemo in mimo letališča v Trevisu (kjer sem bil pred kratkim 🙂 ) proti S v Bassano.
Zaparkiramo pred hotelom na pristanku med 100 avti in 234 padalci, ki pospravljajo ali se odpravljajo (ponovno) gor. V zraku kljub temu nobene gužve. Počakamo prvi Pilot Shuttle, ki gre na zgornji start Bassano-tappeti, ki je malo više od spodnjega. Za 6€ smo po neskončnih serpentinah na startu.
3-4 postavljajo na strmem tepihu, kjer kar neprijetno drsi (sicer je start zelo lep).
Ko postavljamo, drsi tudi padalu, tako, da en drugemu pomagamo cote nekako namestiti.
V luft Jean, jaz in Domen. Ker Jeanu na levi ne kaže dobro, grem jaz na desno in pred spodnjim startom najdem steber in lepo naberem (še nekaj drugih, vključno z Žanom, so hitro ob in – nad mano…). Piha lepo z nižine proti grebenu (J) + baze lepo posejane nad vso Padsko nižino in lezejo proti nam (na cca 2200).
Do 1700 in potem proti V v smeri Piave. Domna zgubim, z Jeanom pa sva ves čas v vidnem. On vozi bolj notri, jaz zunaj, kjer sem proti koncu grebena nekaj višji (prej pa je bil ves čas on), saj baze zunaj lepo držijo.
Ko začne greben padati proti Piavi, raje obrnem, saj začnem močno zgubljati (čez preskok ne pridem, potem pa ne bo več povratka). Nekaj nad nama je Domen. Tudi Jean obrne in nazaj, kjer se morava kar resno boriti proti močnemu Z (vzporedno z grebenom !?). Ko sva že kritično nizko, Jean odpelje ven (pristajat, vidim jaz), sam pa se le posilim in prislonim na pobočje in končno dobim dviganje, ki me spet odpelje nad greben. Vse mi je jasno: ker je Jean scuril tam nekje na travnikih daleč od uradnega/avta, Domna pa ni nikjer (ne na očeh, ne na postaji), moram torej jaz poskrbeti za avto (?!) – in se v možganih naštelam za pristajanje na uradnem. Ker imam lepo višino, še preskočim na naslednji griček
tu naberem do 1800, še malo naprej nad dolino in potem ven (da bom šel počasi dol). Pa baze lepo držijo in le počasi zgubljam in tu zunaj je dosti bolj prijetno kot na grebenu (do višin okoli 1500, ko mi postane spet bolj živahno). Ko le pridem dovolj nizko, zavijem nazaj na pristanek, nad katerim pa lepo drži in celo dviguje. Jean se javi po postaji, da ni scuril in je spet na grebenu (!!). Ker sem že objavil svoje pristajanje, se on odpelje proti V – Piavi (dokler bo šlo…).
Izkoristim dviganje in še pol ure jadram v višini startov kot po putru. Potem pa dol.
Zoranov let
Ko pospravim, Jean pošlje svoje koordinate (tik pred Piavo), iz kraja nezvenečega imena 🙂 .
Jeanov let
Domna pa najdem na Live-trackingu naprej proti Avianskim hribom, kjer pristane.
Domnov let
Še vizualizacija naših letov:
Z navigacijo do Jeana in potem še cika caka čez hribčke do Domna in potem na odličen sladoled
– in v SLO…
J.L & Co. pa so delali danes debele 100+…
Mi vsi trije pa novnovi 🙂 .
Luka K pa na Kriški (dovolj blizu Mateje).
KrLukov let
Spet napovedane popoldanske nevihte ob V-JV-J. Najprej sva z Megom imela sicer že kombinacijo v Bassano, pa je razvodenela; potem Luka navija za razne lokacije, pa na koncu Erzo objavi zgodnji Zavrh ob 11h (potem bo vse nakuhalo…).
In smo vsi na Šodru. Mega, Domen, Erzo, Luka, Iskra in jaz. V Borovnici naložimo še Ukija (novopečenega proizvajalca vreč za padala 🙂 – prevzamem svojo noviteto 🙂 ) in gor.
Na startu piha idealno, zadaj pa že rastejo karfijole, ena že kar velika in siva… Hitro se pripravimo in v luft: Erzo in Mega, pa jaz, potem še Uki, Luka in Iskra.
Prvi trije v curaži še nekako pririnemo do Škorpijona (z nekaj dodatnimi zavoji),
Zoranov let
Erzov let
ostali trije scurijo bolj ali manj pod startom… pa imajo daljše lete, kot mi 🙂 .
Jožetov let
Lukov let
Domnov let
Ampak leteli smo le.
Po postaji sicer poslušamo o Idrcih in priključenih članih, ki so po pika tekmi s Slajke pogumno zajadrali s Starega vrha v bolj ali manj nevihtno nebo.
Posebnost Francijevega leta je nizko pobiranje (50m AGL) pri Erzovem štartu Hribi. Kasneje objasni da so spodaj ravno kosili.
Ko smo spet na Šodru pri avtih, vidimo na 1500 v zraku Revna, ki vozi čez Vrhniko proti Podpeči, Poje pa je že pristal v Vrzdencu (ker mu je bilo kar na meji…). Erzo ima zadosti za danes (serija je rešena 🙂 ), Luka gre po Matejo in naprej na štajerske štarte (?), Mega, Domen in jaz pa počakamo Manco, ki prihaja vsa naspidirana za letenje. Verjame, da na Primorski bo (kamere so obetavne).
Kar od zadaj gor na Kovk, kjer se vse zapira in ko v avtu sedimo za startom, začne skozi sodro še toča.
Pogled iz zarosenega avta
Nekaj časa vedrimo, potem pa se prestavimo z Kovk-druženja na zaključno druženje na Col.
Po poti nazaj ves čas bolj ali manj dežuje…