Erzo zjutraj pošlje informativni SMS za Kovk ali Lijak. Na Kovku je sicer 10/12 burje in vse oblačno v Vipavski, ampak ne obremenjujem se preveč s tem, saj itak ne morem, ker imam ob 14h zemeljske obveznosti. Sicer pa nizka oblačnost/ megla skoraj do tal po LJU kotlini, pa malo vetra pri tleh.

Ker pa imam nekaj časa pred 14h, se odločim za bližnje projekte: Prvi je Krošljev hrib, ki je že stari dolg.

Parkiram ob vodnem hramu ob cesti in v mraz (-5 st). Vetra nula (kar je tukaj redko, običajno piha s strani ali od zadaj…), zato hitro postavim Rooka pod pastirjem na poprhan travnik. Vreme  je zelo megličasto neprijazno (ne morem reči sluzasto, ker je vse trdo in zamrznjeno in pošteno suh sneg), se pa vidi dol do Razorske.

Potegnem, padalo lepo gor, speljem lepo nad krošnje in nad dolino. Čez kmetijo in na levo po dolini, dokler ne stopim na tla.

Zoranov let

Pospravim in peš gor čez pobočje do ceste in do LCja.

Še nekaj časa imam in se zapeljem do Male Ligojne.

Lepo travnato (snežno) pobočje se mi zdi kar preveč položno, z drevesi in šavjem ob spodnjem robu. Z robo na vrh in kar nekaj časa študiram, kje speljati med drevesno mejo na spodnji travnik (če te ne vzame dovolj).

Potem celo en metrček pihne gor in takoj postavim. Čakam, da spet pihne in odlaufam in sem v zraku in še malo slaloma med drevesoma in sem nad spodnjim travnikom, kjer stopim dol na sneg.

Zoranov let

Pospravim in to je to za danes…

Danes naj bi kao že obrnilo na JZ, pa je burja močnejša kot včeraj. Sondaža katastrofalna. Da bi še enkrat hodil na Lijak? Absurd!

Grem raje peš na Grmado, tokrat ponovno (malo manj) živčen celo pot, če ne bo preveč vetra. Slivnica 10, Kovk 19!.  Zadnjič je bilo 9/16. No, vsaj scuril ne bom tako kot zadnjič, sem si mislil.

HA!!!

Veter rahlo na gor, ampak skoraj nič. Trakci so že vsi potrgani ampak deluje, da vsaj ni iz strani (napovedana idealka JV/V!). Klinac!

Tango ples z rotorjem na štartu, ki me splakne dol v 12 minutah. Tokrat sem vsaj prišel okrog ovinka.

No, pa tudi tokrat mi ga vsaj ni bilo treba dol nest (padala namreč). Na tleh iz padala stresem tri pesti ledu. Baterija v telefonu pa dobesedno zmrzne.

Jean – Grmada H&F

Je pa bilo zelo zanimivo videt kaj naredi burja s snegom. Štart je popolnoma spucan – spihan. Prejšnji teden smo bili gor (jaz in moja zemeljska podpora), pa je bilo cca 20-25 cm snega. Saj ga je še vedno, ampak prav na tistem travniku kjer je štart, je prav videti kako je spihano do trave. Kjer smo pa hodili in je bil sneg bolj utrjen se pa vidi “negative” stopinj in prav celo potko! Ful dobr 🙂

Filmček tangota in slikce:

Damjan me praktično prisili v to, da pripravim za Poletovce en kao Praktični tečaj uporabe elektronskih naprav v jadralnem padalstvu. Ura ni najbolj ugodna, zato letenje bolj kot ne odmislim. Mogoče tandem, če bo Ana za. Pa se predavanje, kljub temu, da se je začelo uro prej (ob 11-ish), se zaradi vseh praktičnih demonstracij zavleče krepko čez prvo uro, tako da smo na štartu (zahvaljujoč Delux transport, ki bo danes enega tečajnika spravil v luft) cca 14.30.

Cel dan me mučijo in gonijo na šihtu, spet dežuram, in ni konec, tudi ko sva že vpeta. Odjebem vse po spisku in odrineva. Šolski štart. V zraku dobim še 2 klica, katera gladko ignoriram. Špela naju lepo posname (video) in vmes še pofotka (kako?).

Kovačeva kobila je vedno bosa, z variom imam hude težave, stalno crkuje, nekaj ga zafrkava kontakt, slabo sem zmodificiral BlueFlya. Tako da ga bolj nimam. Pobirava nizko, sicer imava lepe razglede na “Lijaško” okno in na Yugo zastavo, ampak večinoma so vsi nad nama. Poleg lokalcev srečava še ekipo KLV-jevcev, ki so se tudi odločili za Lijak.

Kljub vsemu, uživaških 45 minut!

Po pristanku na hitro zloživa in že zdrviva po drugih opravkih. Špela je tudi že dol (hvala za fotke), Deluksič pa s tečajnikom na novo rundo.

Tandemčič

Megič

Erzič

Deluksič

Erzo razpošlje zborni SMS za Zavrh (čeprav sem slišal, da so se potem premislili in šli na Gozd – boljša izbira), jaz pa upam da bom na Grmadi jadral vsaj na vetru, če bo koprena. Na postajah: Kovk 16, Slivnica 9, tako da me celo pot skrbi, ali bom sploh lahko poštartal, če bo tako močno. Potem pa končno po dobri uri napornega gazenja po snegu prideva na vrh, in so razmere manj kot šibke.

Sicer v redu za poštartat, ampak v zraku je bilo malo čudno. Ko sem zavil levo na sever, me je ustavljalo (čeprav naj bi bil V) in ko sem prišel do ovinka tudi ni bilo nekega dviganja, bolj nula. Spet pridem do štarta na isti višini in grem spet levo, ko sem zgleda imel malo boljši interval, saj sem uspel priti celo na (900!) prešvoh za vrtenje, samo na vetru. Vztrajam, dokler ne pridem v spuščanje, potem obrnem in grem samo do tal z -2 …

Vseeno, nekaj malega je pa le bilo in sem vesel, da mi ni bilo treba padala še dol nest 🙂

Spodaj še malo poklepetam z Andažem Jenkoletom, nadobudnim novim jadralcem, ki je bil pa danes raje na kajtu.