by ·Komentarji so izklopljeni za 180115 Lijak P2189 15:21:24

Že dolgo nismo zares jadrali in danes bo ta dan (je že včeraj zvečer nakazal Igor). Napoved kaže sonce v Vipavski z upadanjem burje. Z Igorjem se hitro uskladiva. Erzo z žalostjo objavi neudeležbo, tudi Mega ne more. Jean najprej ni preveč za stvar, potem se napali.

Ob 10.30 poberem Igorja na Brezovici, Jeana na Ravbarkomandi in v Vipavsko. Malo še razmišljamo o morebitnem Čavnu, pa je Samo brez kombija in najbrž so še zameti, tako da smo hitro pod Lijakom. Še Herman se obrne, da nas 3 zamudnike dodatno naloži in gor.

Na startu že lepo piha (JV,J) in kar nekaj jih že čaka na sonde. Počasi se pripravljamo (Sandi je Mentorja3 že zacelil in ga seveda moram preizkusiti) in medtem prvi že štartajo. Ko še Kante odleti in lepo zajadra, se splošne priprave drastično pospešijo. V luft Igor, jaz in Jean.

Na V robu kmalu naberem do 900 in počasi naprej proti Zmajarski. Igor je nabral več in tudi Jean me že višji prehiti, medtem ko se pajsam ob grebenu pri vojašnici (malo gledam, kje sem zadnjič »šel po gobe«). Najprej se matram okoli Zmajarske, pa nikakor ne morem zadovoljivo pobrati (ozka in balončkasta dviganja), potem z 1000 odpeljem za Igorjem in Jeanom proti Skretu, pa tudi tu na nobeni strani raza ne uspem najti nič uporabnega. Ko sem že precej pod Skretom, odpeljem nazaj na Zmajarsko, tu naberem in se zapeljem do Lijaka.

Potipam malo proti Danijelu in nazaj in še enkrat na Zmajarsko. Tu se pridružim v krasno dviganje do 1300 in na Čaven. Za Čavnom pridem spet pod rob in naprej do Kuclja. Naprej od Kuclja me preveč ustavlja in samo zgubljam, zato nazaj do Skreta, na Zmajarsko (spet lepo naberem čez 1300) in na Lijak in čez Danijel do Škabrijela. Tu se samo naslonim na V pobočje in nazaj v veter do Danijela, kjer se v protivetru komaj zvlečem okoli roba in s 400 pridem v stene Lijaka. Pa spet krasna dviganja, tako da sem hitro nad startom in še enkrat do Zmajarske. Še zadnjič naberem in se odpeljem ven nad dolino in v loku nazaj na pristanek.

Zoranov let

Igor pristane nekaj za mano.

Igorjev let

Jean, ki je med letenjem pridno fotkal,

 

javi da je potegnil do NG.

Jeanov let

Še vizualizacija naših letov

Ko z Igorjem pospraviva, tudi Jean pride s štopom. In potem (po degustaciji Kupljenikove slanine) proti domu. Prvi zaresni let v 2018.

by ·Komentarji so izklopljeni za 180111 Mlun P2187 13:11:32

Uki že navsezgodaj začne lobirati za akcijo. Napoveduje sonce in modrino nad Istro in tudi burje (ki je sicer napovedana na Primorskem) naj bi tam ne bilo dosti, oziroma jo bo termika premagala, tako da bo Buzet prava izbira. Sam nimam časa preverjati zaradi zemeljskih obveznosti in sem takoj na obratih. Pa tudi Erzo. In seveda se takšnim obetom tudi Mega ne more upreti.

Ob 10.30 sem na Železniški, kjer čakam, da se Erzo in Uki vrneta z nakupov. Potem pa k Erzu in gasa po Mega na Unec in dol.

Že pred Koprom se nam začnejo porajati dvomi (žal Rabiča ne moremo dobiti), vendar rinemo naprej, obljubljenemu cilju naproti. Že v Movražu kaže, da smo opleli (burja polaga šibje po pobočju), na Zavoju pa trakci in klobasa vodoravno dol (da tudi iz avta ne stopimo).

Samo potegnemo naprej do Mluna. Na startu komaj kaj piha, pa še to z leve (S, SZ).

Erzo takoj z lahko opremo v luft in se zapelje dol.

 

Jaz pa imam kar dva asistenta, ki mi postavljata Rooka. Kar nekajkrat dvignem poševno v levo, dokler le nekako ne speljem čez rob. In se zapeljem dol do Erza.

Zoranov let

by ·1 Comment

Vsi smo si enotni, da nad Buzetom termika, kljub lepemu soncu, ne bo obrnila vetra v želeno smer. Erzo vzame demokracijo (=volan) v svoje roke in gasa dol ob Mirni mimo Motovuna na Kaštelir.

Tu pa res piha rahlo gor SZ, JZ. Erzo spet takoj postavi in v luft in se zapelje v dolino med lesketajoče poljane.

Spet mi asistenti vse pripravijo, da samo potegnem Rooka in se odpeljem v dolino k Erzu na edini travnik ob cestici, ki ni zalit z vodo.

Zoranov let

Pospraviva in že sta Uki in Mega pri naju. Gor. In ker sedaj »bolj piha, kot prej« Erzo še enkrat potegne in se odpelje dol z nekaj dodatnimi zavoji (=jadra).

Sedaj pa nazaj proti domu. Ker pa je še nekaj dneva, se Erzo za Dragonjo odloči in zapelje na desno v griče iskati nove štarte. Burja je tu kar konkretna, tako, da smo na tej strani neuspešni in smo na koncu že skoraj na Poljanah (kjer bi najbrž lahko vsi idealno odleteli večerni let). Pa jaz navijam za Pomjan (ki ga še nimam – Mea culpa) in Erzo takoj podaljša do že znanega ovinka.

Piha idealno gor in v ugašajočem dnevu postavimo Erzo (zaresna oprema ), Uki in jaz – Mega je in bo zemeljska podpora…

Potegne Erzo, pa nekako ne gre padalo gor, tako da ponovi. V tretje ga spravi gor in se vrže čez rob … v šavje pod robom.

Takoj prekinemo akcijo priprav na letenje in aktiviramo akcijo obiranja padala in padalca. Dan ugaša. Mega je takoj v suhi krošnji pri filigranskem obiranju štrikcev. Ko pride Erzo na trdna tla, odvihra v vas po pripomočke – dobi velike obrezovalne škarje. Jaz izkopljem žagico iz zaresne opreme in še Uki se z njo pridruži dogajanju spodaj v strmini. Jaz pa na robu kibiciram, pospravim vso našo kramo, dokler se še kaj vidi in jo zbašem v avto.

Potem pa opravljam funkcijo PR predstavnika, da mimoidoče obveščam o dogajanju. Poskušam organizirati luč(i), saj se tema že spušča nad deželo. Kljub obsežni iskalni akciji pride domačin z lučjo ravno v trenutku, ko zmagovalna trojka že reši padalo in prihaja gor na plato (po cca 1 debeli uri).

Zelo zadovoljni in veseli, saj se vsi peljemo domov zdravi in brez praski in še vsa padala so z nami 🙂 .

by ·Komentarji so izklopljeni za 180108 Osp P2186 15:40:39

Danes naj ne bi bilo dežja in lep JZ. Če drugega ne, upam na Kovk. Jean bi kasneje in najraje lokalno. Erzo tudi že zgodaj usklajuje s svojimi obveznostmi.

Ob 12.30 na Vrhniki poberem (še vedno) nemobilnega Erza in od zadaj čez Logatec proti Uncu. Strmca je v bazi in Vipavska tudi prekrita, zato Jean odstopi. Samo B. odpihne še zadnje upanje za Vipavsko.

Na Uncu pobereva še Mega in proti Razdrtemu. Okoli Postojne se malo trgajo oblaki in Erzo takoj predlaga nov projekt v okolici.

Na lokaciji se izkaže, da na J, JZ ni možnosti in podaljšamo na Vremščico. V meglo zarinemo že malo pred zgornjim križiščem, zato s spodnjega starta samo dol in naprej proti morju. Megla skozi Kastelec in ker smo tu tik pod bazo na levo v Črnotiče in na Marčev hrib. Tu nobenega vetra (smo pa tik pod bazo in se vidi dol, čeprav je naprej vse grdo in zabasano), kar je vetra, ga je z desne. Ko smo napol že za akcijo, z desne megle pokrijejo rob. Edino upanje je še Osp.

Najprej poskušamo pririniti do nove lokacije, pa je tudi že v megli, kot tudi Socerb, zato nazaj na uradnega. Kar piha, je poševno ali čisto z desne.

Postaviva (Mega se javi za šoferja). In res malo dahne celo gor, tako da potegne Erzo, jaz pa takoj za njim.

Malo zajadram v desno do daljnovoda, potem pa v levo čez Osapsko steno (pod katero teče iz jame zaresna reka !!) do Mišje peči in na pristanek.

Zoranov let

Erzo jadra še nekaj minut več.

Erzov let

Erzov komentar leta: Itak da bluzimo povsod: en projekt, neuspešen, obisk Vremšce v megli, na Kozini megla do tal in piše, da je po AC tako še naslednjih 10 km. Na Marčevem v brezvetrju pričakamo prihod megle, Osp, tule piha do 2 m z desne, treba je vsaj probat. V momentu štarta popiha naravnost gor! Zajadram nad malo stenco proti daljnovodu, kjer spodaj naplašim trop treh srn do pred robu stene. Obračam ravno nad njimi, stisnjene so z glavami skupaj, sledeče mojemu letenju. Mogoče so tako za orla videti prevelik plen? Ena, srnjak brez rogov (?) se še dvigne na zadnje noge in prska vame. Spet drugič se postavijo v vrsto, da je videti le eno. Nazadnje se le navadijo in se začnejo pasti. Druga zgodba je prelet Velike stene in polno jezero v jami, s katerega se zliva reka v dolino. Še ne videno. Ponavadi vse suho. [10.1.2018 17:41]
Matevž Gradišek : A je voda čista turkizna, al je še vsa blatna? [10.1.2018 17:57]

 

Še preden pospraviva, je Mega že pri nama.

Potešeni (vsaj eden ali dva…) odpeljemo proti domu.

Jean pa je kasneje vseeno šel pogledat na Strmco 🙂 …

Jeanov let

 

by ·Komentarji so izklopljeni za 180108 Špečk P2184 14:45:36

Zjutraj sicer v nižinah megla po vsej SLO, v JZ SLO napovedanega veliko JV (!? – zelo redko taka napoved), ki pa ga v resnici ni toliko. Ker se pozno odločamo in ker je na Štajersko daleč (tam je nekaj več sonca in ni megle do tal), megle pa tudi na Vipavskem ni (je pa baza na cca 1100), navijam za Kovk.  Erza skakanje s Kovka ne zanima. Ker je dejansko malo vetra, ta JV pa je lahko enkraten za kakšne nove lokacije, Jean bolj navija za projekte tam okoli Cola.

Ko pa se peljem proti Vrhniki in povem za idejo o projektih, je Erzo takoj na obratih. Še domov po njegovo opremo se zapeljeva in gasa od zadaj čez Kalce na Col, kjer naju čaka Jean. Tu je dosti bolje, kot pričakujemo (celo nekaj sončka in baza že dosti višja) in ker Kovk javlja 4/7 J (?), je jasno, da gremo jadrat na Kovk.

Ko se zapeljemo na start, res lepo piha in takoj začnemo postavljati. Ko sva z Erzom že raztegnjena (Jean taktično čaka zapakiran), pride še eden iz skupine Nevidnih (=neobstoječih na OLC) in tudi postavi. Veter pa obrne na čisto z leve (V) in potem celo ugasne. Prišlek čaka in nekajkrat poskuša in ko res malo dahne gor, potegne in se odpelje v dolino.

Malo še čakamo, potem nam je dosti (saj jadranja 99% ne bo) in se zložimo v LCja in na Col. Jeanov avto dol na Malo Polje in gor do Strmeca. Na levo po gozdni cesti (v smeri Križne gore). Ker nihče od nas Križne gore-V (Pojetovo poimenovanje, vrh je v resnici Špečk) še nimamo, nam je to primarni cilj. Malo vijugamo po gozdu in se nazadnje po kolovozih res približamo naši beli piki. Pustimo LCja ob kolovozu in 5 min na vrh Špečka s križem in klopco.

 

Na momente močno pihne. Desno za robom je tudi dosti lepše golo travnato pobočje za startat. Takoj postaviva z Erzom, medtem ko Jean malo cinca, saj ima s seboj za projekte predvideno (pre)veliko Delto2, ki jo je dobil na posodo.

Odleti Erzo, ki lepo zajadra ob pobočju proti Križni gori in nazaj. Malo za njim še jaz, vetra pa vedno manj. Le malo zavijugam sem in tja in mi gre počasi dol. Na levo za rob in dolg poteg proti Strmecu in nazaj in dol na Malo Polje na idilične travnike v ravni dolini.

Zoranov let

Erzo javi, da je toplandal na Križni gori.

Erzov prvi let

Sporočim Jeanu, da je v zraku OK in že postavlja. Kmalu je v zraku in tudi zajadra proti Križni. Potem se zapelje tudi on proti Strmecu in počasi izgublja.

Še Erzo se pripelje z drugega starta na Križni in pristane zraven mene.

Erzo s Križne gore nad Colom

Jean takoj za njim.

Jeanov let