Erzo in Uki se organizirata za Ravno goro. Sam se usklajujem z Megom in Igorjem, pa Mega nepričakovano skensla in z Igorjem se sama odpeljeva na Štajersko (tam je napovedanih najmanj ploh in neviht). Ideja je bila sicer Mrzlica, pa se Igor uskladi s Planinškom za Sv.planino (boljše izhodišče – danes se bo letelo dlje – do Donačke in naprej).

Tako se dobimo ob propadajočih termah v Medijskih in v Zagorje na pristanek pod letališčem pri fuzbal placu. Z Igorjem se naloživa k Janezu in vija-vaja gor na vršne travnike. Še pešaka na start kjer piha idealno 3-4/5-6.

Takoj postavimo (na J čez dolino Save že rastejo karfijole, nad nami pa komaj kaj belega v modrini). V luft Janez, pa jaz in Igor.

Janez poskuša malo na levi, pa gre potem na desno, kamor mu jaz takoj sledim. Razen malo guncanja ne dobim nič in se že peljem (curim) na sprednji greben. Janez poskuša še enkrat proti koči, potem ga zgubim, saj samo še curim in se rešujem. Igor pa podobno malo za mano.

Na zadnjem gričku pred fuzbal placom se že pripravljam na pristanek. Pa le malo zapiska in zavrtim in začem drajsati in vrteti – Igor pa zraven mene. Po m dobivava višino in jo spet zgubljava. Potem dviganje zgubim, Igor pa vrti vedno bolje in hitreje v višave. Še enkrat začnem s podna in počasi le pridem do lepšega dviganja. Končno baza nad mano lepo potegne in naberem do 1500.

Igor se je medtem že odpeljal naprej na Mrzlico. Janez javi, da je toplandal, ker ni dobil nič obetavnega in bo peljal avto dol.

Janezov let

Zagledam Igorja, kako se matra pod vrhom Mrzlice. Zapeljem naprej in dobim nepičakovano dviganje, tako da se z lepo višino 1500 zapeljem čez Igorja, ki je spodaj ves nizek in se mi zdi, da se že umika v dolino nazaj proti Trbovljam. Do Gozdnika me splakne na 900 in v JZ pobočju (kjer pričakujem lepo dviganje, saj je vendar JZ) je kar neko razmetavanje. Komaj se spajsam do grebena in pod vrh. Zagledam Igorja, ki se je spajsal čez Mrzlico na to stran in samo v glajdu tone v dolino za Gozdnikom. Malo kasneje javi, da je na tleh.

Igorjev let

Igorjev Komentar leta: Danes pa kratek in jedrnat zapis: CURAŽA, po uspešnem reševanju skoraj iz podna.  Sicer pa je vsaj novnov.Janez hvala za logistiko. [31.5.2018 17:59]

Porinem malo naprej proti grebenu spredaj na J strani, pa se začne rodeo (kasneje ugotavljamo, da sta Mrzlica in Malič že ves čas javljala J in da sem se verjetno guncal v rotorjih za tem grebenom). Spomnim se svaril, kako v močnem JZ na Maliču ni užitno (JZ naj bi po napovedi ves čas jačal), saj samo splakuje vzdolž grebena in glede na trenutno dogajanje naredim spet eno kardinalno napako: čeprav sem se že prebil nad to J pregrado in tudi sam vrh Gozdnika (imam 1400 in +1), se obrnem in v dviganju zapeljem z vetrom za Gozdnik proti Libojam. In potem gre samo še dol in dol. Malo še povrtavam na gričkih med Libojami in Celjem in potem ven nad Savinjsko do AC-Lopata in nazaj na travnik ob letališču…

Zoranov let

Zoranovi komentarji leta

Začnem pospravljati in razmišljati nadaljnjih korakih, ko prileti Janezov SMS, da že prihaja po Igorja in mene 🙂 . Malo se talim na soncu in tudi v senčki, ko pa prideta, se zapeljemo po AC do Trojan in v Zagorje.

Malo še razmišljamo o večerni Mrzlici, pa nas odreši naraščajoča celica nad Savinjsko, ki se že vali na to stran. Hitro se poslovimo (da si slučajno kdo ne premisli) in z Igorjem čez Trojane / krofe proti LJU…

Zjutraj je kar jasno, da gremo na Primorsko, kjer je najmanjša verjetnost ploh in neviht (S,V na Primorskem tudi obrne na J, JZ). Lijak ali Brestovica.

Igor me pobere pri mojem Hoferju. Na Brezovci prevzamemo v župnišču (Jožetovem – on ima opravke pod Štruco…) testno padalo za Nevidnega, na Železniški se naloži Uki in dol. Zavijemo proti Brestovici in se na pumpi spodaj dobimo z Nevidnim.

Zapelje nas na start in takoj začnemo postavljati. Piha idealno močno, mogoče preveč Z (vmesni sunki J lepo gor).

Prvi je v zraku Igor, ki nikakor ne more dobro pobrati. Šele na Z robu nabere do cca 500 in ponavlja vajo. Potem pa še ostali trije v luft: Nevidni, jaz in Uroš. Nevidni hitro začne pobirati nekaj desno pri vasi. Najprej mu sledim, pa padem ven. Uki nabira kar pred startom in je kmalu nad startom v višavah z Nevidnim. Sam pa pririnem na Z vogal in začnem delati družbo Igorju.

Poskušava levo, desno, spredaj, zadaj, pa nekako čez 500 ne nabereva. Uki in Nevidni objavita, da gresta s 1400 nazaj. Midva pa še kar gore – dole. Po uri in pol se odločim, da grem nazaj na start, pa bo kar bo.

In res okoli starta začnem počasi nabirati in pridem do 1000. Tudi Igor se reši iz podna in že vrtiva skupaj. Vmes grem dvakrat že nazaj v smeri Kostanjevice, pa gre samo dol in se vrnem na rob. Ko se Igor zapelje nazaj, spodbudi še mene in grem s dobrih 1000 za njim. Uki in Nevidni pa se že odločata ali proti Čedadu, ali v Goriška…

Pred Kostanjevico (na Krasu) Igor lepo popravi, jaz pa malo manj in se vržem čez rob. Na S strani pri TITU pa baza, kjer nabereva: Igor s 1700 naprej proti Sabotinu, jaz s 1500 proti Lijaku. Do Lijaka nič dviganja, potem pa naberem do 1500 in na Škabrijel. Uki se že vrača in se usklajuje z Igorjem nekje pri Desklah, Nevidni baje curi…

Čeprav na Škabrijelu lepo naberem do 1400, se raje odločim za nazaj in standardno ruto: Lijak -> Zmajarska -> Čaven in nizek priklopim Kovk. Spet lepo dvignem in kar počez na Plaz. Tu me že daleč zunaj spet (pre)lepo dviguje, tako da se zapeljem daleč ven nad Vipavo. Pa gledam temne oblake proti Anteni in za Nanosom in tudi tu zunaj me še kar dviguje. Zato se raje obrnem nazaj in rabim kar nekaj časa do Anje, da v močnem J, JZ pristanem.

Zoranov let

Ko pospravljam od Nanosa do Podkraja že močno grmi (ampak to je bilo tudi vse – nekateri pa so v tem času še leteli do Antene in nazaj – čeprav jim je bilo čudno…).

Uroš pristane pri Mostu na Soči,

Urošev let

Komentar Uroševega leta

Igor : Edini, ki je šel “po nakupih” v Čedad. Super in respect za “nizkost” po Soški dolini. [30.5.2018 23:22]

Igor pa še kar leti, ko sem jaz že pri Anji. Končno se Igor javi s pristanka pri Kobaridu.

Igorjev Komentar leta:Ko sem, po uri in pol matranja, hotel odnehati, me je nagradila oz. je Zoran pokazal kje gre gor. In potem fajn do Mrzlega vrha. Že tam mi niso dišali oblaki in sem se neodločno in brez pravega vrtenja peljal kar nizko naprej, čeprav sem dobro vedel, da je prenizko. Ampak vse je za nekaj dobro. Sledi pravočasna super logistika, za katero se zahvaljujem Ani, Kantetu in Peterki (za pripravljenost, ki pa jo ni bilo treba izkoristiti), in sem pri avtu pod Brestovico ob 20:30. Šlo bi tudi bistveno dlje, ampak sem ocenil, da “mi ni treba”. Ko me pa Ana pelje proti Tolminu, jih je nad Mrzlim vrhom cel roj (verjetno kakšni tečajniki oz šola). Fajn dan [30.5.2018 22:29]

Še vizualizacija letov:

Uki z vlakom do Gorice, jaz pa pokličem Prevoze in čez 5 min me pobere voznik, ki mene in še sopotnico iz Vipave – Bolivijko, dostavi v LJU.

Igor reši avto s pomočjo Pavleta in z Ukijem domov…

Ker imam tudi danes zemeljske obveznosti zjutraj, se Uki (ki ima ves teden dopust in se je odločil, da bo vsak dan dopusta izkoristil za letenje) obveže, da bo nekje našel neko luknjo. Vreme nestabilno kot zadnje dni (malo V, JV).

Ko sem končno letalno operativen, je Igor že na poti na (čimbolj zgodnjo) Lisco, Uki pa čaka na Vrhniki. Za naju je na Lisco že prepozno (sploh je že povsod bolj ali manj pokrito in nakuhano), zato se usmeriva proti morju. Vmes je še postanek na Uncu, ker Jean obljublja začasno izboljšanje (Slivnica). Pa se le pozdravimo in odšibava naprej.

Socerb je prvi naslednji postanek in v zraku naju preseneti oranžen Triton, ki veselo jadra sem in tja kljub črni gmoti proti Črnemu kalu.

Na startu piha idealno in takoj bi postavila, pa sva si globoko enotna, da raje najprej malo opazujeva kaj se dogaja s črno gmoto. Počasi rase in se pomika rahlo nad start, Italijan pa naju pride dražit, naj greva v luft, nekajkrat toplanda na originalnem startu in jadra naprej. Zadaj že grmi (radarska je tam že rdeča in rumena) in Uki se loti nabiranja špargljev. Italijan se čez nekaj časa odpelje daleč ven nad Dolino in še bolj ven nad dolino in potem počasi pristane.

Midva pa še kakšno uro modrujeva na startu, saj vmes nastane popolna bonaca. Črna gmota pa počasi izgine in se umakne nazaj. In ko spet pihne gor, zgleda vse prav prijazno, tako da takoj postaviva in v luft: Uki in jaz.

Uki podrajsa do roba Glinščice in nazaj malo nad grebenom, jaz podobno malo kasneje. Na Z delu lepo dviguje, ko pa potegnem do Socerba veter ugaša. Obrnem pri gradu in nazaj grede sem že globoko pod grebenom in potem se brezupno borim za vsak meter. Uki javi, da je ujel zadnje sapice, da je še toplandal.

Urošev let

Jaz pa se odvijugam na uradni pristanek.

Zoranov let

Ko pospravljava vsak na svojem koncu, začne pošteno grmeti in se bliskati. Potem pa se ulije kot iz škafa. Skrijem se pod bližnji napušč, Uki pa odpelje dol po mene v toči…

Vso pot do LJU naju zaliva na polno…

Nestabilno vreme se nadaljuje in danes najprej razmišljam o projektih. Ker imam zjutraj zemeljske obveznosti, še vremena ne uspem pogledati, ko mi že pozvoni Uki, da gre na Smuk in povabi zraven. Brez razmišljanja in vedenja o situaciji na terenu potrdim in si vzamem čas do 10.30.

Pa me že ob 10.15 pokličeta z Erzom, da sta že na Brezovici. Malo morata počakati, da pri Rutarju prisedem v Ukijev avto in gasa dol.

Ko se peljemo med goricami na start, veter polaga veje navzdol po hribu (kot da se zliva dol SZ)?! Na startu enako: vsi trakci in klobasa kažejo veter v hrbet. Damo se v ler in posedemo pod lipco. Čez nekaj časa pripelje še Igor, ki je po različnih kombinacijah in planiranih ciljih na koncu pristal na Smuku…

Še malo modrujemo, ko le začne občasno obračati trakce na gor. Igor je prepričan, da je vse to (pihanje dol) le lokalna fora. Ko so intervali gor bolj pogosti, začnemo počasi postavljati in končno v luft: Igor, Zoran, Erzo in na koncu še Uki.

Pred startom dobimo steber do cca 1000, više pa ne gre. Ko Igor kmalu doseže plafon se kar odpelje nazaj. Preostali trije pa kar drajsamo sem in tja po grebenu in tonemo in spet pobiramo. Erzo se odpelje desno proti Kočevju, Uroš sem in tja po grebenu in se na koncu zapelje nad ravnino, jaz pa trikrat nabiram od starta v višino do 1000, da v četrto le naberem do 1200 in se zapeljem nazaj proti Dolenjskim. To sporočim po postaji in s tem »povzročim«, da Uki pade iz krasnega stebra +4 nad ravnico in se zapelje v pristanek pri Kočevju.

Urošev let

Erzo ga pozdravi iz višav in se zapelje naprej proti JZ. Mene čez Rožni dol še lepo drži, nad Travnim dolom pa prvič konkretno popravim čez 1300. O Igorju ne duha ne sluha (res pa je bil tukaj vsaj uro pred mano). Nekaj pred Dolenjskimi še enkrat popravim in kasneje se izkaže, da je tu nekje Igor sedel na tla.

Igorjev let

S 1200 se zapeljem preveč levo od Straškega hriba nad Sotesko (nisem vedel, da je to napaka!) in se s 600 naslonim na pobočje Plešivice. Veliko vetra in močno dviganje, ki pa me spravi le nad greben, više pa ne morem pobrati, tako da me samo odplakne naprej ob Krki v glajdu do Sadinje vasi. Pristanem na travniku pred Kocovo hišo.

Zoranov let

Erzo je na tleh blizu Vinice.

Erzov let

Pospravim in do Kocovih. Andrej že pol leta živi v LJU, prijazni starši pa me odpeljejo v Žužemberk, kjer ob radlerju in sladoledu uživam v zgodovinskih znamenitostih mestnega jedra.

Dokler me ne pobereta Uki in Erzo…