Za danes pa napovedan res sončen dan (pred nekajdnevnim poslabšanjem) z dopoldanskim obračanjem na JZ (gradient spet ni najboljši, pa JZ bo jačal, sploh z višino), jutri močan JZ in že dež…

Eni že zarana lobirajo za Kovk (kar bo po moje premočno), sam pa predvidevam, da bo na Lijaku preostanek SLO (pa še tekma je…). Zato me tja preveč ne mika, sploh, ker mi okoli Buzeta kaže Parapente še malo boljše termične pogoje. In sem odločen za Buzet, v čemer sva si soglasna z Ukijem. Jean je tudi izključno za Buzet. Manca (ki je trenutno na sončku v Izoli) bi se tudi udeležila akcije. Še Jasna se javi – da bi šla na Buzet.

In na Železniški se dobimo: Uki, Dule, Milan, Jasna in Iskra. Milan in Dule cincata in bi šla raje na Lijak, tako da se z Jasno in Ukijem z LCjem odpeljemo do Unca, kjer naložimo še Mega in Jeana. Med potjo se tudi preostali trije odločijo za Buzet. V Rižani nas čaka Manca in Mega ji gre do Buzeta delati družbo. Od zadaj na mejo, kjer kot edini trije avti kar nekaj časa čakamo, da nas spustijo čez.

Na startu že gužva. Nekaj SLO, večinoma CRO (celo šola iz ZG). Še celjska ekipa (Unuk, Gošte in Jošt) je kmalu tukaj, ko so prej med potjo izvedeli za našo izbiro…

Najprej spustimo avte v dolino (Manca, Iskra, Unuk) in nazaj gor z LCjem. Piha sunkovit JZ, občasno močan in malo zmešan. Začnemo postavljati v gnečo med večinoma atraktivnimi starti. Tudi Rabič pride. V luft Jean, Jasna, Uki, Mega in jaz (tudi atraktivno) in potem še Iskra, medtem ko se Manca, Milan in Dule odločijo počakati na manj vetra, saj le ta vedno bolj narašča.

V zraku močna dviganja in prvi so že v višavah. Večinoma se od ovinka pri progi na platoju že vračajo nazaj in naprej proti Raspadalici. Tudi sam zrinem najprej do Jačemice, tu naberem in nazaj zelo zabremzano zgubljam do starta, tu spet v višave in proti Raspadalici. Uki se že vrača in sporoča, da ga Z nazaj zelo zaustavlja. Nekaj visokih je že naprej proti Roču in dalje (Jean, Jasna, Rabič,…). Nekaj za Raspadalico obrnem in sprva gre nazaj res počasi. Potem pa spet dviganje v višave (ki so pri meni okoli 1000, nekateri so lepo višji), do starta in do Jačemice v drugo rundo.

je veter že bolj enakomeren in manj sunkovita dviganja, Mega v vračanju s Tičarije vrti in nabira nad Buzetom. Manca javi, da odhaja v Izolo in da mi bo spustila LCja dol, Dule in Milan še čakata.

Spet do Raspadalice in nazaj čez start v kot. Ko spet naberem v kotu pri Jačemici, me mika da bi se kar odpeljal proti Kviriku (Uki je že bil danes na njem) in naprej, dokler gre. Pa se spomnim, da bi lahko kdo imel z LCjem na meji težave (spet sindrom avta) in rajši obrnem nazaj nad start (in v »prazno« (ne)nabiram km) in samo še uživam v jadranju. Mega toplanda.

Ko zve, da je LC že rešen, še enkrat starta za v dolino, takrat pa odletita tudi Milan in Dule. Zapeljem se daleč ven nad Buzet in hočem z lepo višino do Mluna (saj me bodo pobrali), pa so tam sama »riževa polja«, tako da obrnem in pristanem pri gradbeni štacuni ob avtih.

Gošte že pospravlja na travniku. Med letom je tudi fotkal.

Nekaj za mano pristane Uki.

Potem še Franček in Mega. Pospravimo.

Uki se z Iskrinim avtom (ki ga ravno pripelje dol Jošt) odpelje po lastnika.

Midva z Megom pa malo niže do krožišča, kjer je ravno pristala Jasna, ki je med letom tudi obilno fotkala

Jean že pipka za mojo lokacija skoraj iz Gračišča, do kamor je potegnil. Tudi on je naredil nekaj slik v zraku

Ko pristane malo kasneje še Rabič, je Uki že nazaj z Iskro. LC ekipa se naloži in zapelje Rabiča gor po njegov kombi, medtem ko Iskra še čaka, da se Dule in Milan naveličata jadranja. Ko odložimo Rabiča, se ta hoče oddolžiti s svojim grozdnim izdelkom in že smo v njegovem vikendu. Tu ugotovim, da Dule in Milan nista pristala pod mejnim prehodom, kot je Iskri javil Milan, ampak na Movraški vali.

Preusmerim Iskro, ki se mora vrniti nazaj v Buzet in gor in od zadaj v Movraž.

Ko se ločimo od Rabičevega vina, spet čakamo od zadaj na mejnem prehodu in šele v mraku pridemo do Jeana v Gračišče. Ko smo še skoraj v Rižani, pa Jean ugotovi, da je izgubil instrumente. Neuspešno poskušamo zadevo rešiti s pomočjo naše druge trojice, ki se ravno pelje mimo Gračišča. Nato pa sami nazaj gor in v soju telefonov in žarometov v iskanje. Jean uspešno najde izgubljeno in proti domu, več kot zadovoljni z današnjim dnem in svojo odločitvijo, ki nam je vrhunska (čeprav so na Lijaku padale 100tke).

Še vizualizacija letov

SV in burja danes jenjavata in napovedan je še kar v redu dan (razen, da napovedana in zjutraj izmerjena termika ni ravno najboljša), tako da danes seveda Primorska. In ker je na Kovku zjutraj še kar nekaj burje, seveda Lijak.

Razpošljem zborni SMS in na Železniški se zberemo Dule, Štusov Luka z atom Dušanom, Milan in jaz. Še Mega moramo pobrati na Uncu (Jeana ni pritegnilo) zato z dvemi avti.

Z Lukom naloživa Mega v LCja, medtem ko ostali trije že brzijo dol v Milanovem avtu. Ker so pred nami, ujamejo en Hermanov prevoz prej, medtem, ko se zamudniki nabiramo spodaj za drugi (še Mojca in Damjan popestrita čakanje).

Na štartu prvi že v luft, naši trije predhodniki obotavljaje postavljajo. Še mi hitro postavimo in bolj ali manj hkrati odletimo.

V začetku močna in ostra dviganja. Do Zmajarske in mimo Skreta do Čavna živahno gore-dole. Tu naberem do 1200, vendar trenutno ni nobenega naprej (pa burja na Kovku, pa tudi tu je više čutiti V in… pač obrnem in nazaj do starta in čez Danijela z malo popravljanja na Škabrijel. Tu sem pod vrhom in nazaj grede me V tako ustavlja, da se že pripravljam z 350 na pristanek pod Danijelom. Pa se grebem in matram in vrtim in spajsam nad vrh in potem gre še kar gor vedno lepše in s 1000 se odpeljem naprej nad Lijak in dalje v drugo rundo.

Druga runda je bolj umirjena in tudi više pobiram. Dule javlja, da ima dosti tega guncanja in da gre dol.

Na Čavnu spet obrnem (zdaj sindrom avta – LC je pod Lijakom), nazaj čez start preko Danijela še enkrat do Škabrijela in nazaj na pristanek.

Tudi Dušan pospravlja, Milan pa je že nekaj časa na tleh.

Mega in Luka pa sta še v zraku in potegneta na Kovk (ki ima že JZ) in skoraj do Vipave, kjer ju kmalu poberem.

Še vizualizacija letov

Vetrovno enako kot včeraj, le da je danes čez vso SLO šajba brez oblačka. Zjutraj Dule in Milan sicer razmišljata o Dobrovljah (se mi zdi, da bi danes znalo biti dosti bolje kot včeraj), vendar imam dopoldne zemeljske obveznosti čez Ljubelj, pa računam na kakšne projekte na Gorenjskem nazaj grede.

Pa se na povratku slišiva z Milanom, ki bi se skombiniral z mano na Gozdu.

Na pristanku, kjer čakam Milana je delovno, saj je pretikanje in prestavljanje štrikcev na prototipih v polnem teku (777 je prestavil delovno mesto na Gozd že včeraj, saj vetrna situacija ne dovoljuje terenskih del v Vipavski). V zraku doslej bila le Valiča (tudi s tandemsko obtežbo Matjaža), drugih zaenkrat ni. Baje da je v zraku super in se da že lepo jadrati (čeprav sem glede na S 5/8+ na Kriški malo skeptičen…).

Z Milanom spodaj še malo mencava, saj S na Kriški ne jenjava, potem se z LCjem le zapeljeva gor. Tudi na startu je delovno (ker je Kurnikov Jure sredi obsežnih gradbenih del…). 777 je že ponovno gor in Valiča že postavljata in startujeta in res kar nabirata zunaj pred startom (zdaj je tandemska obtežba Slamič).

Midva pa sediva in gledava in čakava na bolj stabilne pogoje (občasno butne gor termika, pa vetrnica stoji, pa pihne od zadaj s Kriške, pa malo z leve, malo z desne). Skoraj uro čakava, da se nama zazdi, da je le več vetra gor po startu kot ostalo. Potem še lokalna sonda (sicer šef Juretovih gradbenih delavcev) zaključi današnji šiht in odleti s padalom s šihta in tudi kar vrti okoli starta in se tudi že dvigne nekaj nad (močna inverzija zjutraj izmerjena na okoli 1100).

In postaviva še midva in v luft jaz in malo za mano še Milan. Kmalu so v naslednji startni rundi tudi še Valiči & Co. In potem še nekaj lokalnih popoldancev.

Dviganja so ostra in močna, da se pobrati tudi če si že nizek, pa zunaj tudi. Generalno mi je razrukano in cilj mi je predvsem napolniti uro, saj za prelete danes ne bo. Nekajkrat sem sicer nad inverzijo in više je že čutiti S veter, ki tolče čez (na Storžiču ves čas snežne zastave čez vrh na našo stran), tako da dosti čez 1200 ne rinem.

Ko se ura napolni, Milan javi, da je pristal.

Jaz pa se z višine 1200 zapeljem s 55+ proti Z in bi rinil dokler gre, pa se z Milanom ne moreva sporazumeti po postaji, tako da obrnem in pristanem na uradnem.

Pospraviva in še gor po LCja in razlaz…

Danes praktično enaka napoved kot včeraj (SV in močna burja v JZ SLO) s soncem opoldne vsaj do CE. Na Primorskem res šajba z bleščečo modrino (in burjo 20/30 m/s na Kovku), drugje pa vse 100% pokrito (močna inverzija na 1200 in baza okoli 1800). Očitno danes ne bo tako kot včeraj, ampak ne vidim nič drugega razen Gozda (kjer se bo, ob tej inverziji in SV na Kriški, gotovo težko pobralo, če sploh) in Dobrovlja (ki je v bistvu skoraj enako daleč), kjer pa piha v pravo smer (gradient do 1200 je OK, ne bo pa termike, če ne bo sonca). Ali pa če bi le bil Zavrh…

Milan s kavice v Podpeči potrdi, da piha močno in Zavrh prečrtava. Dule potrdi soudeležbo in ob 11.30 me pobereta pri mojem Hoferju.

Čez 40 min smo na pristanku, kjer vidimo nekaj SV in vse zabito do konca (dva stebra iz TEŠ-a pa naravnost gor do plafona okoli 1200 – kot dva CB-ja, ugotavlja Milan 🙂 ).

Na startu ob prihodi v bistvu skoraj brezveterje – le rahlo piha po startu gor (ni primerjave z včeraj). Začnemo postavljati. Medtem pa ugasne še to, kar je bilo na začetku in občasno pihne še rahlo z leve od S in celo od zadaj. Čakamo in čakamo, pa le občasna spet sapa po startu gor. Očitno se bomo samo zabrisali dol…

Ko dokončno obupam(o), da bo še kaj bolje, potegnem Mentorja3 prvič, pa ga sploh ne čutim in prekinem. Milan in Dule mi ga zvlečeta nazaj in v drugo le odletim. Desno in levo v curjenju in na pristanek, kjer stopim na tla do minute enako kot včeraj (sem danes torej startal uro kasneje J ).

Milan je tudi že v luftu in odcuri proti Letušu, dokler gre.

Duleta, ki se še pripravlja, ustavim, naj pride raje dol po naju in ga potem zapeljemo še enkrat gor, saj bo sicer problem z logistiko (lokalcev ni…). In pride dol, ravno ko pospravim.

Ker smo v tem koncu SLO, kjer je povsod enako pokrito (na Gozdu je medtem posijal sicer že sonček, vendar me prvi tamkajšnji leti ne prepričajo, da bi bilo smiselno zbezljati tja…), se odločimo za malico v Afriki in po njej še enkrat gor, da odleti še Dule, ali vsi, če bo kaj bolje.

Po malici pa ni nič bolje. Sicer se zapeljemo na pristanek, kjer piha sedaj šibek JV, pokrito pa je še vedno 100% in Duletu sploh ni več treba gor…

Gasa proti LJU…

Smo včeraj še razmišljali o današnjem Zavrhu, pa je danes preveč SV, na Primorskem pa je burja itak že napovedana vijolična, Kovk pa prbije tudi proti 30m/s (gradient je sicer danes zelo lep). Pa gledam in gledam in se mi zdi v Savinjski dolini OK. Pokličem Milana, ki s kavice potrdi, da v Podpeči res pometa že na tleh in predlagam Dobrovlje. Milan malo menca, ker mora biti ob 15h v LJU na zemeljskih (in podzemeljskih) obveznostih, pa ga spodbudim, da je zanj pot na Štajersko glih taprava smer proti obveznostim in če odfrliva res takoj… Tretjič mu ni treba reči in že ekspresno šibne po svojo robo (ne verjamem pa, da je pustil kavico na mizi…).

Ob 11h me sname pri Hoferju in gasa. Po 35min sva na pristanku (kjer piha JV od Afrike) in ob 12h se že pripravljava na startu. Nad nama krasno modro nebo s kakšnim oblačkom od SV. Občasno malo močneje pihne (JV) in smreke zašumijo, sicer je idealno.

Potegnem prvi in takoj desno naberem in se zapeljem nazaj že lepo nad start pokazati Milanu, da se da lepo jadrati (s postajami se ne slišiva) in že je tudi on v luftu.

Najprej je mestoma kar sunkovito (ko butne termika) in pri Dobrovljah J steber hitro dvigne nad 1000. V luft prihajajo tudi lokalci. Dviganja se malo umirijo in potem samo še drajsamo sem in tja in tja in sem (me sicer mika, da bi potegnil proti Vranskemu, ampak,…).

Ko se mi približuje polna ura, spodbudim Milana da je treba dol, saj sva z odhodom že na tesnem. Še naravnost ven se peljem, dokler nisem že čisto pred Savinjo primerno nizek, da s 55+ zapeljem nazaj na uradni pristanek in zaključim FAI trikotnik 🙂 .

Milan pristane minutko pred mano,

pristanejo pa tudi vsi ostali (?), česar sva res vesela, saj takoj rešiva logistiko.

Kmalu že šibava proti LJU kjer sva 15min pred Milanovimi obveznostmi 🙂 .